Razvoj elektronskega poslovanja v informacijski družbi poleg pomembnih zaposlitvenih možnosti v Skupnosti spodbuja gospodarsko rast evropskih podjetij in njihovo vlaganje v inovacije, lahko pa tudi okrepi konkurenčnost evropske industrije. Pri razvoju storitev informacijskih družb je treba paziti, da ne pride do izkrivljanja pravilnega delovanja trga, na različne ureditve tega področja v državah članicah, posebej pereče vprašanje pa je tudi vprašanje varstva intelektualne lastnine ter varstva osebnih podatkov.
- varstvo intelektualne lastnine
Vprašanje avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi ureja Direktiva št. 2001/29/ES, ki zagotavlja enoten pravni okvir in visoko stopnjo varstva intelektualne lastnine v vseh državah članicah. Z direktivo so urejene pravice in izjeme in sicer pravica do reproduciranja, priobčitve del javnosti, distribuiranja, ter izjeme in omejitve, ki so taksativno naštete.
Varstvo pravic intelektualne lastnine ureja tudi Direktiva št. 2004/48/ES. Ta določa ukrepe, postopke in pravna sredstva, ki so potrebna za zagotovitev uveljavitve pravic intelektualne lastnine.
- varstvo osebnih podatkov
Ob hitrem gospodarskem in tehnološkem razvoju je treba posebno pozornost nameniti varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter natančneje, varstvu osebnih podatkov. Direktiva št. 95/46/ES ureja vprašanje varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, uporablja pa se za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatskimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatskimi sredstvi za osebne podatke, ki sestavljajo del zbirke ali so namenjeni sestavljanju dela zbirke.
- sodna praksa
Sodišče Evropskih skupnosti je s sodbo C-275/06 odločilo, da države članice ne rabijo razkriti osebnih podatkov za zagotovitev učinkovitega varstva avtorske pravice v okviru civilnega sodnega postopka.
Promusicae, nepridobitno združenje producentov in glasbenih založnikov, je od družbe Telefonica zahtevalo razkritje imen in naslovov oseb, ki so imela dostop do interneta ter za katere se je domnevalo, da so s programom izmenjave arhivov omogočali dostop do zvočnih zapisov ter tako kršili pravice intelektualne lastnine.
Sodišče Evropskih skupnosti je poudarilo, da evropske direktive o varstvu osebnih podatkov sicer določajo izjeme od tega varstva v primeru varstva pravic in svoboščin drugih oseb, vendar pa same ne določajo teh pravic, temveč jih mora sprejeti posamezna država članica. Države morajo ob prenosu direktiv upoštevati tudi njihovo razlago ter omogočiti ravnovesje med različnimi temeljnimi pravicami.
V preučevanem primeru je sodišče odločilo, da direktive državam članicam sicer ne nalagajo, da morajo posredovati osebne podatke, da bi se zagotovilo učinkovito varstvo avtorske pravice v okviru civilnega sodnega postopka, lahko pa države takšno obveznost skladno z načelom sorazmernosti prenesejo v notranji pravni red. Pri tem morajo paziti, da ureditev ne nasprotuje nobeni od evropskih direktiv ter temeljnim pravicam in splošnim načelom Skupnosti.
Pripravila: Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
