Zakon določa, da se bo varstveni dodatek usklajeval tako kot pokojnine, dvakrat na leto (februarja in novembra, glede na rast povprečnih plač). Ker pa zakon velja šele od februarja dalje, se opravi uskladitev za mesec januar, po Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS (ZUTPG), po katerem se je na podlagi 3. člena tega zakona, varstveni dodatek usklajeval glede na rast cen življenjskih potrebščin enkrat letno, v mesecu januarju.
ZVarDod v 2. členu definira varstveni dodatek kot: mesečni denarni dodatek k pokojnini, nižji od mejnega zneska, ki se prizna pod pogojem, da uživalec oziroma uživalka pokojnine izpolnjuje dohodkovni in premoženjski cenzus.
Upravičenci do varstvenega dodatka so uživalci starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji in iz zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (4. člen).
Upravičenci so tudi uživalci predčasne pokojnine, dokler se jim izplačuje pokojnina z zmanjšanjem, uživalci pokojnine, ki jim predpisi iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja niso zagotavljali pravice do varstvenega dodatka ter uživalci starostne oziroma invalidske pokojnine, ki se jim hkrati izplačuje del vdovske pokojnine, nimajo pravice do varstvenega dodatka. Upravičenci do varstvenega dodatka so tudi uživalci dodatka iz 1. člena Zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (ZZSV).
Pravico do varstvenega dodatka pridobi upravičenec, če njegova pokojnina ne dosega mejnega zneska (predstavlja mejno vrednost za pridobitev pravice do varstvenega dodatka in znaša 81,6% najnižje pokojninske osnove) in če skupaj z družinskimi člani nima drugih dohodkov in premoženja, ki bi zadoščali za preživljanje (5. člen).
Višina varstvenega dodatka k starostni in invalidski pokojnini je določena v 7. členu in je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe, k vdovski oziroma družinski pokojnini pa od števila uživalcev teh pokojnin. V 8. členu je definiran dohodkovni cenzus, zakon tudi našteva kaj se všteje med skupni dohodek uživalca pokojnine in družinskih članov in kaj ne.
Uživalec pokojnine ne more pridobiti pravice do varstvenega dodatka, če kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost uživalca pokojnine in njegovih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu. Tako je določeno v 9. členu zakona (premoženjski cenzus) - če premoženje uživalca pokojnine in premoženje njegovih družinskih članov presega 22.407,55 eurov.
Varstveni dodatek k starostni pokojnini (10. člen)
- se odmeri od razlike med mejnim zneskom in pokojnino (osnova za odmero varstvenega dodatka) in znaša 60% osnove za odmero varstvenega dodatka pri uživalcu pokojnine s pokojninsko dobo 15 let ali manj. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se višina varstvenega dodatka poveča za 2%, s tem, da ne presega 100% osnove za odmero varstvenega dodatka.
Varstveni dodatek k invalidski pokojnini (11. člen)
- priznani zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, znaša za uživalca pokojnine s pokojninsko dobo 20 let ali manj najmanj 70% osnove za odmero varstvenega dodatka. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se poveča višina varstvenega dodatka za 2%, s tem da ne presega 100% osnove za odmero varstvenega dodatka.
Varstveni dodatek k pokojnini po umrlem zavarovancu (12. člen)
- se odmeri od razlike med mejnim zneskom in pokojnino, odmerjeno po umrlem zavarovancu, in znaša 70% za enega uživalca pokojnine, 80% za dva, 90% za tri in 100% razlike za štiri ali več uživalcev pokojnine.
Uživalcu pokojnine, ki uživa tudi pokojnino, uveljavljeno v tujini (13. člen)
- se pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka ter pri njegovi odmeri upošteva seštevek vseh pokojnin.
Varstveni dodatek po tem zakonu izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) v mesečnem znesku, skupaj s pokojnino. Sredstva za izplačevanje varstvenega dodatka zagotavlja Republika Slovenija iz državnega proračuna.
Pripravila: Helena Brlan
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
