Z ureditvijo v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju se nadomešča veljavna ureditev v Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL).
Pri oblikovanju novega zakona je predlagatelj upošteval UNCITRAL-ove zakonodajne smernice, ki so bile pripravljene na podlagi primerjalno pravne analize ureditve postopkov zaradi insolventnosti v državah članicah Združenih narodov. V skladu s smernicami je cilj zakona uskladitev s potrebami razvitega tržnega gospodarstva, ker naj bi v znatno večjem obsegu omogočal pravno varnost na trgu in spodbujal gospodarsko stabilnost in rast, čim bolj povečeval vrednost premoženja dolžnika, zagotavljal ustrezno ravnotežje med prodajo premoženja zaradi plačila upnikov in finančnim prestrukturiranjem dolžnika ter enako obravnaval upnike, ki so v razmerju do dolžnika v enakem položaju.
Novi zakon obsega finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami, med katere spadajo postopek prisilne poravnave in stečajni postopki, ki vključujejo stečajni postopek nad pravno osebo, postopek osebnega stečaja in postopek stečaja zapuščine. Zakon ureja tudi postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb, ki sta izbris iz sodnega registra brez likvidacije in prisilna likvidacija.
Bistvene rešitve v zakonu:
Določena so pravila o finančnem poslovanju družb in drugih pravnih oseb ter o obveznostih družbe in njenega poslovodstva, ki se uporabljajo, če družba postane insolventna. Zaradi učinkovitega varstva upnikov poslovodstvo družbe upnikom odškodninsko odgovarja, če ne opravi pravočasno vseh dejanj, ki jih mora po predlogu zakona izvesti, če družba postane insolventna (42. člen).
Poslovodstvo mora pripraviti poročilo o ukrepih finančnega prestruktruriranja, ki mora vsebovati opis finančnega položaja družbe, analizo vzrokov insolventnosti in mnenje poslovodstva o tem, ali je mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe. Če je po presoji poslovodstva finančno prestrukturiranje družbe mogoče, mora poročilo vsebovati tudi opis ukrepov finančnega prestrukturiranja (35. člen). V takem primeru mora poslovodstvo vložiti ustrezen predlog za začetek prisilne poravnave (39 člen). Če finančno prestrukturiranje družbe ni mogoče, pa mora poslovodstvo brez odlašanja vložiti predlog za začetek stečajnega postopka (38. člen).
Z namenom omogočiti hitrejše in bolj ekonomično vodenje postopkov zaradi insolventnosti zakon določa zlasti, da v postopku zaradi insolventnosti vedno sodi sodnik posameznik (53. člen); vsi sklepi sodišča in druga procesna dejanja v postopku se objavijo na javnih spletnih straneh in ne več v Uradnem listu RS (122. člen), objava ima po tretjem odstavku 122. člena enak pozitivni publicitetni učinek, kot je značilen za objave v registrskem postopku.
Ker je upnikom dana možnost seznaniti se z vsebino prijave terjatev ter izjave upravitelja o terjatvah z objavo seznamov preizkušenih terjatev, sodišče o preizkusu terjatev odloči zunaj naroka in je postopek tako v celoti pisen. O tem odloči sodišče s sklepom o preizkusu terjatev (69. člen). Nova ureditev v zvezi s sklepom o preizkusu terjatev omogoča, da v stečajnem postopku ni več treba izdajati in vročati posamičnih sklepov o napotitvi na pravdo. Hkrati je rok za vložitev tožbe upnika na ugotovitev obstoja prerekane terjatve podaljšan na en mesec od objave sklepa o preizkusu terjatev (300. člen).
V postopku prisilne poravnave, kjer je bistveno, da se dolžniku omogoči finančno prestrukturiranje, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben in upnikom zagotovi ugodnejše pogoje plačila nekaterih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, mora predlagatelj te procesne predpostavke dokazati tako, da mora predlogu za prisilno poravnavo predložiti poročilo o finančnem poslovanju dolžnika (142. člen), načrt finančnega prestrukturiranja (145. člen) in poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, ki potrdi te procesne predpostavke (146. člen). Pri tem je zelo pomembno, da dolžnik vsem upnikom ponudi enake pogoje poplačila ali pretvorbe terjatev v deleže (143. člen), upniki katerih terjatve so nastale po začetku postopka prisilne poravnave, nimajo več pravice glasovati o prisilni poravnavi (200. člen).
Za ureditev stečajnih postopkov je značilno, da so poleg pravil o stečaju pravne osebe določena še nova pravila o stečaju fizične osebe in stečaju zapuščine.
Pravila o postopku osebnega stečaja se uporabljajo za stečaj vsake fizične osebe, torej podjetnika, samozaposlene osebe in potrošnika. Enako kot stečajni postopek nad pravno osebo se tudi postopek osebnega stečaja vodi zaradi sorazmernega in hkratnega plačila terjatev vseh upnikov . Toda fizična oseba drugače od pravne osebe po koncu stečajnega postopka ne preneha, zato tudi ne prenehajo terjatve upnikov, ki v stečajnem postopku niso bile plačane in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno (382. člen). Zato lahko stečajni dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo plačane (398. člen).
S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje v katerem mora stečajni dolžnik izpolniti določene obveznosti (401. člen). To obdobje ne sme biti daljše od petih let, pri določitvi dobe sodišče upošteva starost stečajnega dolžnika, njegove družinske razmere, zdravstveno in druga osebna stanja ter razloge za njegovo insolventnost (400. člen). Proti sklepu o začetku postopka za odpust obveznosti je dovoljen ugovor (403. člen).
Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti, če ugovor proti odpustu obveznosti ni bil vložen ali če je bil ugovor proti odpustu obveznosti pravnomočno zavržen ali zavrnjen (407. člen ). S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero učinkuje odpust obveznosti (409. člen).
Namen instituta stečaja zapuščine je uveden zato, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih. Za stečaj zapuščine se smiselno uporabljajo določbe o stečaju pravne osebe in osebnem stečaju, razen izjem, ki jih navaja zakon (416. člen).
Za prisilno likvidacijo, ki se uporablja v postopku likvidacije pravne osebe, če zakon določa da postopek izvede sodišče, je značilno, da pravna oseba preneha poslovati, njeno premoženje se unovči in plačajo vse njene obveznosti ter ostanek po plačilu vseh obveznosti razdeli družbenikom. Zato se za prisilno likvidacijo smiselno uporabljajo nekatera pravila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) o redni likvidaciji in pravila o prodaji premoženja ter nekatera splošna pravila, ki veljajo za stečajni postopek (421. člen).
Zakon ureja tudi postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se uporablja za pravne osebe, ki so prenehale poslovati, nimajo premoženja in so izpolnile vse svoje obveznosti. Zakon tudi določa izpodbojne domneve o obstoju izbrisnega razloga (427. člen). Proti sklepu o začetku postopka izbrisa je dovoljen ugovor, ki ga lahko vloži pravna oseba, njen družbenik ali upnik (435. člen).
Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga registrsko sodišče pravno osebo izbriše iz sodnega registra (440. člen). Upnik lahko tudi po izbrisu pravne osebe iz sodnega registra uveljavlja:
plačilo svoje terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti,povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane pravne osebe aliplačilo svoje terjatve do te pravne osebe od aktivnih družbenikov (442. člen).
Pripravila: Maruša Drolec
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
