(okrožno sodišče) Obdolženec je tekom kazenskega postopka razpravnemu senatu predlagal, da se iz kazenskega spisa izločijo vsa policijska poročila o tajnem opazovanju, ki nimajo ustreznega videoposnetka. Poročila policije ne morejo zadoščati v dokaznem postopku na sodišču, ampak je potrebno slednjim priložiti tudi ustrezen videoposnetek, kateri dokumentira poročilo policije kot resnično in verodostojno.
Sodišče je ugotovilo, da se v kazenskem spisu res nahajajo poročila o tajnem opazovanju obdolženca in le pri poročilih za posamezne dni so priloženi tudi videoposnetki tega opazovanja oziroma posameznih delov opazovanja, kar je sodišče tudi vpogledalo v okviru dokaznega postopka, pri nekaterih poročilih pa teh posnetkov ni ali so pomanjkljivi.
Na podlagi 49. člena Zakona o policiji (ZPol), ki je veljal v času storitve očitanega kaznivega dejanja, generalni direktor policije odobri uporabo ukrepa tajnega opazovanja in sledenja z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje, če obstajajo razlogi za sum, da je oseba izvršila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ga izvršuje ali ga pripravlja oziroma organizira njegovo izvršitev, in policisti ne morejo tega dejanja drugače odkriti, preprečiti ali dokazati, ali bi bilo to zvezano z nesorazmernimi težavami.
Iz predloga za uvedbo izvajanja prikritih ukrepov in sicer tajnega opazovanja in sledenja z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje, je razvidno, da je generalni direktor policije na podlagi 49. člena Zakona o policiji odobril izvajanja tega ukrepa. Slednji je bil torej izveden skladno s takrat veljavno zakonodajo in dovoljenjem pristojne osebe, nikjer pa niti zakon niti iz odobritve to ne izhaja, da bi bilo snemanje tajnega opazovanja obvezno. Kolikor policisti ocenijo, da je snemanje potrebno, predvsem pa mogoče, brez da bi se razkrili, potem ga tudi izvajajo, konkreten ukrep pa se lahko zakonito izvaja tudi brez snemanja, torej samo s tajnim opazovanjem in sledenjem, ali le z delnim oziroma občasnim snemanjem.
Takšni dokazi niso pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in niti s kršitvijo določb kazenskega postopka in zanje v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) ni določeno, da se sodna odločba nanje ne more opirati, niti niso bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Glede na navedeno je sodišče predlog obdolženca za izločitev listin zavrnilo.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
