Diplomatska predstavništva vodijo veleposlaniki (prvi odstavek 17. člena Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1)). Vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov ter pooblaščeni ministri so imenovani iz vrst diplomatov (prvi odstavek 27. člena ZZZ-1). Skladno s prvim odstavkom 34. člena ZZZ-1 je diplomat javni uslužbenec, ki v delovnem razmerju z ministrstvom za zunanje zadeve za nedoločen čas opravlja javne naloge na področju zunanjih zadev.
Za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata pa je skladno z drugim odstavkom 27. člena ZZZ-1 lahko imenovana tudi druga oseba, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv. Vodja diplomatskega predstavništva oziroma konzulata je položajno delovno mesto (tako iz tretjega odstavka 34. člena ZZZ-1). Iz navedenega izhaja, da je za vodjo diplomatskega predstavništva lahko imenovan bodisi javni uslužbenec – diplomat iz vrst zaposlenih na MZZ bodisi druga oseba izven MZZ.
Četrti odstavek 27. člena ZZZ-1, drugače kot prej naštete določbe ZZZ-1, pa na eni strani za druge osebe določa pogoje za sklenitev delovnega razmerja za določen čas z MZZ (državljanstvo, izobrazba, znanje jezikov), na drugi strani pa so ti pogoji določeni tudi kot pogoji za imenovanje na položaj vodje diplomatskega predstavništva. Pogoji za imenovanje druge osebe na položaj vodje diplomatskega predstavništva so državljanstvo, univerzitetna izobrazba, znanje dveh tujih jezikov, od tega enega svetovnega, ter pogoji iz prvega odstavka 40. člena ZZZ-1 in drugega odstavka 88. člena Zakon o javnih uslužbencih (ZJU).
ZZZ-1 posebnih določb o pogojih, ki jih mora izpolnjevati diplomat za imenovanje na položaj vodje diplomatskega predstavništva, nima. Iz navedenega zato ni mogoče sklepati, da bi bili pogoji za imenovanje diplomata na položaj vodje diplomatskega predstavništva urejeni drugače kot za druge osebe. Zato tudi sklicevanje predlagatelja na posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi skleniti delovno razmerje z MZZ kot javni uslužbenec - diplomat, niso primerljivi s pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba bodisi kot diplomat bodisi kot druga oseba za imenovanje na položaj vodje diplomatskega predstavništva.
V prvem primeru gre za izpolnjevanje pogojev za sklenitev delovnega razmerja, v drugem primeru pa za izpolnjevanje pogojev za zasedbo položajnega delovnega mesta. V temelju gre torej za različna dejanska stanja.
Zakonodajalec lahko predpisuje pogoje za opravljanje določenega dela, pri tem ima široko polje proste presoje. V to odločitev bi lahko Ustavno sodišče poseglo samo v primeru, če bi šlo za očitno nerazumno ureditev. Iz zakonodajnega gradiva k predlogu ZZZ-1 izhaja odločitev zakonodajalca, da ohrani možnost vključitve v diplomatsko službo tudi osebam izven MZZ. Gre za osebe, ki imajo ustrezne delovne izkušnje na področju mednarodnih odnosov v drugih državnih organih, znanstveno-raziskovalnih ter visokošolskih zavodih in mednarodnih organizacijah.
Čeprav ureditev daje poudarek diplomaciji kot poklicu, pa obenem omogoča pritegnitev kadrovskih potencialov izven MZZ in se s tem zagotavlja dovolj široka kadrovska baza, ki je potrebna za uspešno opravljanje dela na področju zunanjih zadev. Odločitvi zakonodajalca, da je lahko za vodjo diplomatskega predstavništva imenovana tudi druga oseba, zato ni mogoče očitati nerazumnosti.
Sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas z osebami iz drugega odstavka 27. člena ZZZ-1 brez predhodnega javnega natečaja po oceni Ustavnega sodišča ni mogoče primerjati z novimi zaposlitvami, za katere se mora izvesti javni natečaj. Res je, da v obravnavnem primeru pride do sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas za prosto delovno mesto v MZZ, vendar položaj teh oseb kljub temu ni primerljiv s položajem oseb, ki morajo za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas na diplomatskem delovnem mestu kandidirati na javnem natečaju.
Ob sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas ima oseba iz drugega odstavka 27. člena ZZZ-1 najmanj štiri leta delovnih izkušenj na delovnem mestu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v MZZ. Gre za relativno dolgo obdobje, v katerem je lahko ta oseba dejansko izkazala svojo strokovno usposobljenost in primernost za nadaljnje delo v MZZ. Ureditev zato temelji na različnih položajih, ki so opredeljeni z objektivnimi okoliščinami.
Pripravila: Helena Brlan
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
