c S

Prijava ali odjava prebivališča tudi prek interneta

21.12.2007 Novela Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb) odpravlja administrativne ovire na področju prijave prebivališča, uvaja institut naslova za vročanje ter na enoten način ureja prijavno-odjavno obveznost tako za državljane Republike Slovenije kot za tujce, ki prebivajo v Sloveniji.

ZPPreb celovito ureja vsa vprašanja v zvezi s prijavo prebivališča, način in pogoje prijave in odjave stalnega in začasnega prebivališča. V času izvajanja zakona so se pokazale potrebe po spremembi in dopolnitvi posameznih določil, predvsem glede krajevne pristojnosti za prijavo oziroma odjavo stalnega in začasnega prebivališča oziroma spremembe naslova. Spremenjen 5. člen tako odpravlja krajevno pristojnost za prijavo, odjavo ali spremembo prebivališča. Za to je sedaj pristojna katerakoli upravna enota, torej ne glede na to, kje ima posameznik prijavljeno stalno ali začasno prebivališče ali ga prijavlja. Odprava krajevne pristojnosti glede prijave, odjave ali spremembe prebivališča se začne uporabljati 1. julija 2008. Za vodenje ugotovitvenega postopka preverjanja resničnosti prijave ter postopka za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča je pristojna upravna enota, kjer ima posameznik prebivališče.

Zakon prijavno-odjavno obveznost ureja enotno tako za slovenske državljane, kot za tujce, ki prebivajo v Sloveniji. Če tujec prebiva v Sloveniji le na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja (7. člen), lahko prijavi le začasno prebivališče. Če tujec takšnega bivališča ne odjavi oziroma ne prijavi novega začasnega prebivališča ali če ga ni mogoče najti in mu npr. vročiti pisanja državnega organa, se lahko zoper tega tujca uvede postopek ugotavljanja dejanskega začasnega prebivališča.

Ob prijavi prebivališča oziroma spremembi naslova, se veljavnost naslova kontrolira v registru prostorskih enot, ki ga vodi Geodetska uprava RS. Do sedaj ni bilo mogoče prijaviti prebivališča na naslovu z ukinjeno številko ali v črnih gradnjah, zaradi česar ti posamezniki niso mogli dobiti nekaterih dokumentov ali pa so se soočali z drugimi neprijetnostmi. Novi 7.a člen sedaj določa, da je prebivališče mogoče prijaviti tudi na takšnem naslovu, in sicer po prehodno izpeljanem postopku preverjanja resničnosti prijave in določitvi hišne številke s strani Geodetske uprave.

Ena pomembnejših novosti, ki jih uvaja novela, je e-prijava in e-odjava stalnega bivališča in sprememba naslova stanovanja, e-prijava in e-odjava začasnega prebivališča ter e-prijava odhoda in vrnitve v Slovenijo. Posameznik lahko prijavi ali odjavi stalno prebivališče oziroma spremembo naslova stanovanja preko enotnega državnega portala e-uprava z varnim elektronskim podpisom. Pristojni organ na podlagi uradnih evidenc preveri identiteto posameznika, veljavnost elektronskega podpisa in ustreznost dokazil, da ima posameznik pravico prebivati na naslovu, ki ga prijavlja. Če so izpolnjeni pogoji za prijavo prebivališča oziroma spremembe naslova, pristojni organ izda potrdilo o prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča ali prijavi spremembe naslova stanovanja (7.b člen).

Zaradi vedno večjih težav, s katerimi se soočajo državni organi, predvsem sodišča, pri vročanju sodnih in drugih pisanj državnih organov, novela v register stalnega prebivalstva vključuje t.i. naslov za vročanje. Posameznik mora ob prijavi ali odjavi stalnega ter začasnega prebivališča oziroma ob prijavi spremembe naslova stanovanja določiti tudi naslov za vročanje. V primeru prijave tako stalnega kot začasnega prebivališča, mora eno izmed teh prebivališč določiti kot naslov za vročanje. V primeru spremembe naslova za vročanje lahko posameznik nov naslov kadarkoli sporoči pristojnemu organu (17.a člen).

Prijava začasnega prebivališča lahko traja največ eno leto, v primeru daljšega začasnega prebivanja pa se mora tak posameznik v roku osmih dni od preteka roka ponovno prijaviti. Če po poteku enega leta ne obnovi začasnega bivališča, se šteje, da ni prijavljen. Podobno velja za tujce, ki mora za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja vložiti prošnjo (17. člen).

Nadzor nad izvajanjem zakona opravljata Inšpektorat za notranje zadeve ter Policija, pri čemer je v 20. členu jasno razmejena pristojnost vsakega od obeh prekrškovnih organov. Spremenjene so bile tudi kazenske določbe zakona, ki poleg uskladitve z Zakonom o uvedbi eura (ZUE) zvišuje globe za storjene prekrške, novela pa uvaja tudi nekatere nove prekrške (vsi prekrški, kot jih določa zakon o prijavi prebivališča).

Z novelo je določeno tudi, da se mora stalno prebivališče novorojenčka prijaviti v osmih dneh po določitvi osebnega imena, prijava stalnega prebivališča pa velja od datuma rojstva, nove pa so tudi določbe, ki urejajo prijavo in odjavo v zavodu za prestajanje kazni in prevzgojnem domu (9.a člen), prijavo nastanitve v turističnem ali gostinskem objektu (10. člen) ter policijska prijava tujca. Slednje velja za vse tujce z veljavnim dovoljenjem za prebivanje ali potrdilom o prijavi prebivanja v Sloveniji in prijavljenim stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki se nastani ali začasno prebiva zunaj naselja stalnega oziroma začasnega prebivališča. Te se morajo pri pristojni policijski postaji prijaviti oziroma odjaviti lastniki oziroma najemniki objekta, v katerem prebiva tujec, če namerava tujec v tem naselju prebivati več kot tri in ne več kot 60 dni (10.a člen).

Pripravila: Jasmina Cigrovski


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.