Zakon ureja tiste kreditne pogodbe, pri katerih je jemalec kredita potrošnik, ki jemlje kredit zaradi odloženega plačila pri prodaji blaga ali pri zagotavljanju storitev, zaradi gotovinskega posojila ali posojila zaradi prekoračitve na tekočem računu ter zaradi drugih finančnih dogovorov. Zakon je usklajen z evropskimi predpisi, saj v slovenski pravi red prenaša kar tri evropske direktive s področja potrošniških kreditov. Določbe zakona o potrošniških kreditih imajo obvezno naravo, kar pomeni, da je nično vsako pogodbeno določilo, ki je v nasprotju z zakonom in v škodo potrošnika.
V 3. členu so določene izjeme, torej pogodbe, za katere se zakon ne uporablja. V praksi so dajalci kreditov pogosto zaobšli zakon na način, da so ponujali kredite za največ tri mesece v višini, ki ne presega višine trikratnega zajamčenega bruto osebnega dohodka v Republiki Sloveniji. Tako kreditodajalec ni bil vezan na omejitve glede najvišje dopustne efektivne obrestne mere, potrošnik pa je bil zaradi izdane bianko menice ali čeka v slabšem položaju. Z novelo je zakonodajalec črtal določbo o prej navedeni izjemi, hkrati pa je uvedena prepoved zavarovanja plačil z izdajo ali sprejemom bianko menice, čeka ali drugega plačilnega sredstva, ki ima po svoji naravi podobne učinke.
Kreditna pogodba mora biti pisna, ter mora v enostavnem in razumljivem besedilu določati:
čisto vrednost kredita ali kreditni limit; efektivno obrestno mero in pogoje, pod katerimi je dopustno spremeniti efektivno obrestno mero ter stroške, ki v EOM niso zajeti; način obrestovanja, pogostost kapitalizacije, način prilagajanja obrestne mere in uporabljen indeksacijski mehanizem; pogoje plačila, ki so naloženi potrošniku, zlasti predvidene zneske posameznih plačil, število plačil, natančen datum zapadlosti plačil in, če je mogoče, skupen znesek plačil; zavarovanja, ki jih mora zagotoviti potrošnik; pravico, da potrošnik odplača kredit pred zapadlostjo in pravico, da lahko v takem primeru zahteva zmanjšanje zneskov; pravico, da lahko potrošnik odstopi od pogodbe in obveznosti potrošnika, če to pravico izkoristi; pri kreditnih pogodbah, kjer je obračun vezan na uporabo tuje valute, mora biti navedena tuja valuta in uporabljen tečaj, potrošnika pa mora kreditodajalec opozoriti na možnost spremembe zneska posameznega plačila.
Spremenjene so bile tudi določbe glede efektivne obrestne mere. To je tista letna obrestna mera, s katero se skupno kreditno breme (skupna vrednost vseh potrošnikovih plačil, razen posebnih stroškov, kot so stroški notarja, odvetnikov in sodnih taks) izenači s sedanjo vrednostjo odobrenega in nakazanega kreditnega zneska in se izračuna po posebni matematični formuli. Glede na ročnost in znesek kredita so predvidene štiri kategorije najvišje dopustne EOM, pri čemer je za znesek 200 evrov določena ročnost 2 mesecev, za znesek 20.000 evrov pa ročnost 10 let, obrestne mere pa objavlja Banka Slovenije dvakrat letno (18.a člen). Na tem mestu naj tudi opozorimo, da so bile črtane določbe o skupni efektivni obrestni meri.
Z novelo so razširjeni taksativno našteti primeri za odvzem dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja. Poleg razloga pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje goljufije oziroma oderuštva se sedaj lahko zavrne izdaja ali odvzame dovoljenje tudi zaradi ugotovljene najhujše kršitve zakona o potrošniških kreditih (24. člen). Slednje so opredeljene v X. poglavju, ki je bilo prav tako spremenjeno, določa pa prekrške in sankcije zanje, ki se lahko izrečejo v višini od minimalno 400 evrov do največ 125.000 evrov.
Nadzor nad dajalci kreditov in kreditnimi posredniki izvaja tržna inšpekcija, ki ima po novem poleg izrekanja glob tudi možnost upravnega ukrepanja. Če inšpekcija ugotovi katero od kršitev, navedenih v 25. členu zakona, lahko dajalcu kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb do odprave pomanjkljivosti.
Pripravila: Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
