Tožnik - raziskovalni novinar, je pripravil vrsto televizijskih prispevkov, v katerih je uporabil tudi nekatere pomembne informacije. Policijo je glede teh zanimalo, od kod jih je novinar pridobil, zaradi česar so od operaterja mobilne telefonije zahtevali podatke o klicih na njegov mobilni telefon ter o klicih s tega telefona. Izpis teh telefonskih pogovorov je policija pridobila brez odredbe preiskovalnega sodnika, ki je bila sicer izdana dva dni kasneje.
Novinar je s tožbo zahteval plačilo zadoščenja zaradi posega v komunikacijsko zasebnost in svobodo izražanja. Sodišče prve stopnje je toženo stranko zavezalo, da mora tožniku plačati zadoščenje v nižjem znesku, kot ga je ta zahteval ter preostali del zahtevka zavrnilo, medtem ko je pritožbeno sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek. Tožnik ne bi bil upravičen do zadoščanja za duševne bolečine zaradi posega v komunikacijsko zasebnost, ker je bil ta poseg naknadno sankcioniran.
Novinar je zoper to sodbo vložil revizijo, Vrhovno državno tožilstvo pa zahtevo za varstvo zakonitosti, in sicer zaradi protipravnosti pridobivanja podatkov in zmotne uporabe materialnega prava.
Vrhovno sodišče v sodbi št. II Ips 473/2005 in II Ips 474/2005 ugotavlja, da je ravnanje policije, ki je brez odredbe preiskovalnega sodnika pridobila podatke o telefonskih klicih, nesporno protipravno in predstavlja kršitev tožnikove pravice do komunikacijske zasebnosti kot tudi pravice do svobode izražanja. Tožnik je namreč novinar, podatke o klicih na oziroma z njegovega telefona pa je policija pridobila, da bi odkrila novinarjev vir, s čemer je bila kršena tako Ustava Republike Slovenije, kot tudi Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Pri presojanju kršitve pravice do komunikacijske zasebnosti je vrhovno sodišče potrdilo, da vodenje registra telefonskih klicev samo po sebi ni nedovoljen poseg v pravico zasebnosti, saj brez njega ni mogoče obračunavati telefonskih storitev. Po drugi strani pa vsebuje tak register informacije, npr. številke, ki jih je klical uporabnik telefona, ki so sestavni del telefonske komunikacije. Posredovanje take informacije policiji brez naročnikovega soglasja je kršitev pravic do spoštovanja zasebnosti.
Čeprav morajo po prvem odstavku 143. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) upravljalci zbirke podatkov na zahtevo sodišča sporočiti podatke iz zbirke tudi brez privolitve posameznika (kadar so ti podatki neizogibno potrebni za kazenski postopek), pa takšne vzporednice ni mogoče potegniti s pravico policije. Ta po mnenju vrhovnega sodišča ne more na podlagi smiselne uporabe navedenega člena pridobivati podatkov iz zbirk podatkov in je tako v preučevanem primeru ravnala nezakonito. Sodišče je prav tako ugotovilo, da interes odkriti storilca izdaje uradne tajnosti ni opravičeval posega v novinarjevo pravico varovanja svojega informacijskega vira, ki je neločljiv del (novinarske) svobode izražanja.
Odredba preiskovalnega sodnika, s katero je dovolil pridobitev podatkov o telefonskih klicih, je nezakonita iz več razlogov, najprej zato, ker poseg v komunikacijsko zasebnost potem, ko je že bil storjen, zakonsko sploh ni predviden in urejen, potem zato, ker tudi če bi bila analogija dovoljena, bi bilo mogoče uporabiti kvečjemu 150. člen ZKP, ki pa v tem primeru ni dovoljeval posegati v tožnikovo komunikacijsko zasebnost, tretjič, ker ni bilo nujno, da podatke o telefonskih klicih sodišče pridobi s posredovanjem policije, in ker 143. člen ZKP ne določa, da bi sodišče lahko pridobivalo osebne podatke prek policije, ter četrtič, ker je bila sporna odredba v nasprotju z novinarsko svobodo izražanja. Sodišče ob tem poudarja, da kasneje izdana odredba ne more odstraniti nezakonitosti dejanja Policije, ki je brez dovoljenja pridobila podatke, saj je smisel odredbe preiskovalnega sodnika ta, da se izda v naprej, ter tako policijo in njeno delovanje postavlja pod nadzorstvo sodišča.
Ker je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, je vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke glede podlage zahtevka ter z vmesno sodbo ugotovilo, da je tožnikov zahtevek za plačilo zadoščenja utemeljen.
Pripravila: Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
