Novela začne veljati 20. decembra, uporabljati pa se bo začela 20. marca 2008, vse osebe, ki so oz. bodo nastopile sodniško pripravništvo pred tem datumom, zaključijo sodniško pripravništvo po do sedaj veljavnih predpisih, torej se zanje novela ne bo uporabljala.
Za skrajševanje dolgih čakalnih vrst za opravljanje sodniškega pripravništva, ki je pogoj za opravljanje pravniškega državnega izpita, se skrajšuje doba sodniškega pripravništva z 12 mesecev na 8 mesecev (3 člen), pri čemer je treba poudariti, da se skupna doba usposabljanja tekom pripravništva ne spreminja in ostaja dve leti. Na ta način se bo predvsem pri pripravnikih, ki opravljajo sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec in pri volonterskih pripravnikih, omogočilo, da se bo v roku dveh let lahko usposobilo za 50 odstotkov več pripravnikov.
Posledično je bilo potrebno spremeniti program sodniškega pripravništva, sodniški pripravnik se bo po novi ureditvi usposabljal pet mesecev na civilnopravnem področju na sodiščih in tri mesece na kazenskopravnem področju na sodiščih ali državnih tožilstvih (14. člen). S tem ukrepom, po katerem bo možno sodniško pripravništvo na kazenskem področju opraviti tako na sodiščih kot na državnih tožilstvih, se bodo nadalje razbremenila sodišča, število kandidatov, ki bodo lahko opravljali sodniško pripravništvo, pa se bo povečalo.
V želji skrajšati čakalne dobe, se z novelo omogoča neposreden pristop kandidatov k opravljanju pravniškega državnega izpita. Zaradi dolgih čakalnih dob se namreč številni kandidati, še preden uspejo opraviti sodniško pripravništvo, zaposlijo in začnejo pridobivati praktične izkušnje. Tako je za nekatere kandidate predstavljalo opravljanje sodniškega pripravništva zgolj formalen pogoj za pristop k pravniškemu državnemu izpitu.
Na podlagi novega 19.a člena bo posameznik ali posameznica po 32-mesečni delovni praksi na pravnih delih v rednem delovnem razmerju na sodišču, pri državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu, sodnem svetu, odvetniku, notarju ali ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, oziroma bo opravil 48-mesečno delovno prakso pri ustavnem sodišču, zakonodajnem organu, v državni upravi in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, pri pravni fakulteti, visoki pravni šoli ali v pravni osebi izobraževanja s polnim delovnim časom, po pridobljenem univerzitetnem (magistrskem) strokovnem naslovu, lahko neposredno pristopil k opravljanju pravniškega državnega izpita.
S tem pa se ne negira pomembnosti sodniškega pripravništva, saj bodo tudi te osebe, poleg izpolnjevanja pogoja ustrezne delovne prakse, morale v okviru pravosodja opraviti nekatere obvezne oblike izobraževanja, zlasti prisostvovanje na obravnavah, udeležba na seminarjih in drugih primerljivih oblikah izobraževanja, ki bodo podrobneje določene v podzakonskih aktih.
S spremembo usposabljanja pred opravljanjem pravniškega državnega izpita se spreminja tudi oblikovanje posebnih prednostnih mest, in sicer se črtajo mesta za pripravnike, ki opravljajo sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, ki je odvetnik oziroma notar (5. člen).
Z novelo se je tudi uskladil pogoj strokovne usposobljenosti za opravljanje pripravništva z novimi strokovnimi in znanstvenimi naslovi, pridobljenimi v okviru bolonjskih študijskih programov. Tako je s sedanjim strokovnim naslovom univerzitetni diplomirani pravnik primerljiv strokovni naslov magister prava, ki se pridobi po zaključeni drugi stopnji petletnega enovitega ali dvostopenjskega študija prava. Možnost nastopa opravljanja sodniškega pripravništva in pravniškega državnega izpita imajo tudi osebe, ki bodo v okviru bolonjskih študijskih programov pridobile strokovni naslov magister prava na petletnem dvostopenjskem ali enovitem študiju prava.
S spremembami zakona se omogoča oblikovanje posebnih mest za sodniške pripravnike, ki poleg ostalih pogojev obvladajo italijanski oz. madžarski jezik, ker mora sodišče na podlagi 11. člena v povezavi s 64. členom Ustave RS, na območjih, kjer živita avtohtona italijanska in madžarska skupnost, zagotoviti enakopravnost madžarskega oz. italijanskega jezika pri poslovanju sodišča.
Novela pa poleg ostalih novosti spreminja tudi kritje stroškov izpita, ki je bil do uveljavitve novele brezplačen, po novem pa bo stroške izpita kril kandidat sam (19. b člen). Stroške bo založilo ministrstvo za pravosodje. Če se posameznik v treh letih po opravljenem pravniškem državnem izpitu po svoji volji ne bo zaposlil na sodišču, pri državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu ali ministrstvu za pravosodje, bo moral stroške izpita, ki jih je predhodno založilo ministrstvo, vrniti, in sicer najkasneje v 60 dneh po poteku triletnega roka. Dodatno pa se omogoča, da bo posameznik navedene stroške povrnil še pred potekom triletnega obdobja. Smisel ureditve je v tem, da se stimulira zaposlovanje univerzitetnih diplomiranih pravnikov z opravljenim PDI v pravosodnih organih, kjer je taka usposobljenost nujna.
Pripravila: Maruša Drolec
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
