Novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki je začela veljati 1.9.2005, je bila sprejeta z namenom ureditve področja dopolnilnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, uvedbe izravnalne sheme v tem zavarovanju ter povečanja nadzora nad izvajanjem dopolnilnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
Izpodbijana ureditev (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 19. člena ZZVZZ-H), ob sicer enaki višini zavarovalne premije obeh skupin zavarovancev (tisti z oblikovanimi matematičnimi rezervacijami in tisti brez njih), v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) omogoča izplačilo sredstev rezervacij samo zavarovancem, ki so imeli pred uveljavitvijo ZZVZZ-H sklenjeno zavarovalno pogodbo z oblikovanimi rezervacijami.
Ustavno sodišče razlaga, da prvi, drugi in tretji odstavek 19. člena ZZVZZ-H določajo pravila za izplačilo sredstev matematičnih rezervacij, tj. način izračuna in njihovo višino ter rok izplačila zavarovancem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so bili zavarovani po predpisih, ki so veljali do uveljavitve novele. Kot upravičence do izplačila sredstev rezervacij prvi odstavek 19. člena ZZVZZ-H določa zavarovance, za katere je zavarovalnica oblikovala te rezervacije. Četrti odstavek istega člena daje podlago za vračilo rezervacij tudi tistim zavarovancem, ki so preoblikovali ali prekinili doživljenjske pogodbe v dvanajstletne pogodbe na podlagi tržnih ponudb zavarovalnic.
Poslovanje zavarovalnice je moralo biti v primeru oblikovanih rezervacij skladno z Zakonom o zavarovalništvu (ZZavar), v skladu s katerim mora nosilec zavarovanja za oblikovane rezervacije zagotoviti kritni sklad, sredstva rezervacij pa voditi in izkazovati ločeno od preostalega premoženja zavarovalnice (npr. vplačanih premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja) ter jih prikazovati kot posebno obveznost do svojih zavarovancev.
Četudi zavarovalnica v nasprotju z zakonom teh sredstev ne bi vodila ločeno od drugega premoženja (vplačanih premij), to ne bi spremenilo narave in namenskosti zbranih sredstev matematičnih rezervacij ter upravičenj posameznih zavarovancev do teh sredstev glede na vsebino sklenjenih zavarovalnih pogodb. Višina zbranih sredstev rezervacij bi bila tudi v tem primeru nedvomno ugotovljiva. Tudi za preoblikovane ali prekinjene doživljenjske pogodbe z matematičnimi rezervacijami iz četrtega odstavka 19. člena ZZVZZ-H so se morala zbrana sredstva rezervacij po teh pogodbah zbirati v posebne kritnem skladu oziroma voditi ločeno od ostalih sredstev, zavarovalnica pa jih ni smela porabiti za druge namene, kot za tiste, za katere so bile oblikovane.
Zato je očitno neutemeljen očitek, da se sredstva rezervacij po preoblikovanih oziroma prekinjenih pogodbah v nasprotju s 33. členom Ustave vračajo tudi iz premoženja zavarovancev brez oblikovanih matematičnih rezervacij, saj daje določba četrtega odstavka 19. člena ZZVZZ-H le podlago za izplačilo namensko zbranih sredstev rezervacij, obravnavanih ločeno od premoženja vplačanih premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 19. člena ZZVZZ-H je bila zavrnjena (odločitev U-I-195/07). Enako tudi že odločba št. U-I-277/05 z dne 9.2.2006 (Uradni list RS, št. 21-833/2006).
Pripravila: Helena Brlan
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
