c S

Obdavčitev novoletnih daril in božičnice

04.12.2007 Prihaja čas obdarovanja, ki se odraža tako v obdarovanju poslovnih partnerjev, kot v obdarovanju zaposlenih, njihovih otrok in dodatnem plačilu zaposlenim – božičnici. Vsi ti - bodisi dohodki z vidika prejemnikov, bodisi odhodki z vidika izplačevalcev - pa so različno davčno opredeljeni in davčno omejeni, o čemer je potrebno razmisliti še pred obdarovanjem ali izplačilom dohodkov.

Obdavčitev daril
Darila lahko razdelimo na:
- 1.         Darila, ki izhajajo iz delovnega razmerja zaposlenega, kar pomeni, da je lahko prejemnik darila:
        zaposleni,
        družinski član zaposlenega.



Čeprav 39. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu prvenstveno obravnava kot boniteto, pa dodatno pojasnjuje, da se za boniteto ne šteje:
-         darilo otroku delojemalca v mesecu decembru, če vrednost darila ne presega 42 evrov in otrok še ni dopolnil 15 let,
-         darilo zaposlenemu (delojemalcu), ki ga delodajalec ne zagotavlja redno ali pogosto, če vrednost darila v mesecu ne presega 13 evrov.

Pri tem velja opozoriti, da ZDoh-2 ne prepoveduje obdaritev z darilom višje vrednosti, kot je navedena, pač pa dodatno v 44. členu ZDoh-2 pojasnjuje, če vrednost darila presega neobdavčen znesek, se znesek v delu, ki presega neobdavčen znesek, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. To pa pomeni, da je presežek neobdavčenega zneska sestavni del davčne osnove pri dohodninski napovedi in je obdavčen po dohodninski lestvici.

S podjetniškega vidika je potrebno spomniti na določbe 35. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), ki plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, kamor sodijo tudi stroški bonitet, šteje med davčno priznane odhodke v celoti.

- 2.         Darila, ki ne izhajajo iz delovnega razmerja, temveč se nanašajo na drug – v primeru poslovni daril - posloven odnos.

Poslovna darila se tako štejejo, po 105. členu ZDoh-2, med druge dohodke. Davčna osnova drugih dohodkov je doseženi dohodek. Pri tem pa tudi tu zakon omogoča določen odpustek, saj se v davčno osnovo ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 evrov oziroma, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega skupne vrednosti daril 84 evrov.

V kolikor vrednost darila presega omenjeni znesek, se razlika med neobdavčeno vrednostjo in vrednostjo podarjenega darila všteva v davčno osnovo in obdavči z dohodnino.

Z vidika darovalca so darila poslovnim partnerjem, v skladu z 29. členom ZDDPO-2, davčno nepriznan odhodek, ker ti odhodki niso potrebni za pridobitev prihodkov in imajo tudi vse značilnosti nepriznanih odhodkov, saj:
-         niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti;
-         imajo značaj privatnosti;
-         niso skladni z običajno poslovno prakso.

Določeno izjemo omogoča 31. člen ZDDPO-2, ki določa delno priznane odhodke v višini 50% vrednosti, če gre za:
-         stroške v zvezi z nadzornim svetom,
-         stroške reprezentance.
Pri tem se za stroške reprezentance štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.

Obdavčitev božičnice ali 13. plače
Božičnica ali 13. plača je dohodek iz naslova delovnega razmerja in je obdavčeno kot dohodek iz zaposlitve po 35. členu ZDoh-2. Pri božičnici ali 13. plači gre za izplačilo na podlagi uspešnosti poslovanja družbe, obdavčitev pa je odvisna od (ne)obstoja dogovora po pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi.

Če je izplačilo
1.         del dogovora po pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi, gre po 126. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) za obveznost delodajalca, da delavca v skladu s sklenjeno pogodbo po ugotovljeni uspešnosti poslovanja podjetja tudi nagradi v obliki izplačila, ki je lahko:
-         v naprej določen ali pa v naprej ni določen,
-         enak plači ali pa le delu plače.

Takšno izplačilo je obdavčeno kot dohodek iz zaposlitve po 35. členu ZDoh-2, kar pomeni, da je takšno plačilo obdavčeno po ZDoh-2 in Zakonu o davku na izplačane plače (ZDIP), plačani pa so tudi vsi prispevki. V skladu z 39. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) se izplačan znesek šteje tudi v pokojninsko osnovo;

2.        del izrednega dogovora po sklepu poslovodstva ali tudi izraz dobre volje. Takšno izplačilo se šteje za drug prejemek iz zaposlitve (npr. kot regres), plača se akontacija dohodnine in v skladu s 3. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV) tudi prispevki.

V obeh primerih mora izplačevalec dohodka na dan izplačila izpolniti obrazec REK-1 in plačati akontacijo dohodnine, izplačani bruto znesek po zvišuje davčno osnovo davčnega zavezanca in je del davčne napovedi po zakonu o dohodnini.

Z vidika izplačevalca so, v skladu s 35. členom ZDDPO-2, plače ter vsa druga izplačila v zvezi zaposlitvijo davčno priznan odhodek, ne glede na višino izplačila in obstoj (ne)dogovora o plačilu iz naslova uspešnosti poslovanja družbe.

Pripravila: mag. Mojca Kunšek


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.