Obrtni zakon določa obrt kot način opravljanja pridobitne dejavnosti in postavlja kriterije, ki so značilni za obrtni način opravljanja dejavnosti, pri čemer ni pomembno v kakšni pravnoorganizacijski obliki se ta opravlja, prav tako ni pomembna velikost gospodarskega subjekta – podjetja.
Vlada RS določi obrtne dejavnosti z uredbo, pri tem pa določi tudi, za opravljanje katerih obrtnih dejavnosti je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost (obrtne dejavnosti, ki so lahko nevarne za življenje, zdravje ali premoženje oseb oziroma za onesnaževanje okolja). V povezavi s tem se znižuje sedanji kvalifikacijski nivo za pridobitev obrtnega dovoljenja in sicer z mojstrskega izpita ali srednje strokovne izobrazbe na srednjo poklicno raven (9. člen). Tistim, ki imajo srednjo strokovno izobrazbo, tako ne bo več treba opravljati mojstrskega izpita, da bi lahko začeli opravljati obrtno dejavnost. To pomeni tudi materialno razbremenitev, saj ni stroškov, povezanih z opravljanjem mojstrskega izpita.
Zmanjševanje administrativnih ovir pomeni tudi vzpostavitev enotne vstopne točke: VEM - vse na enem mestu, kjer se lahko vloži vloga za izdajo obrtnega dovoljenja. Na ta način je olajšan postopek ter način pridobitve obrtnega dovoljenja.
Ene pomembnejših sprememb se nanašajo na zbornično ureditev. Po noveli zakona se bo Obrtna zbornica Slovenije s prihodnjim letom preimenovala v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, članstvo v njej pa ostaja obvezno. Za člane se po novem določa le ena članarina, s katero se bo zagotovilo, da bodo medsebojno primerljivi člani zbornice plačevali enako članarino ne glede na sedež svojih obratov. Z uvedbo ene članarine se s spremembami in dopolnitvami določa tudi največji možni delež te članarine, ki jih zbornica nameni za delovanje območnih obrtnih zbornic, in to le za opravljanje nalog določenih v zakonu, ki se opravljajo za članstvo kot celoto.
Z namenom usklajenega in pravilnega izvajanja zakonsko določenih nalog, kakor tudi namenske porabe sredstev iz naslova obvezne članarine se določajo dodatna razmerja med Obrtno zbornico Slovenije in območnimi obrtnimi zbornicami. Sredstva, pridobljena iz članarine, se razdelijo tako, da se 35 odstotkov nameni za delovanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, 65 odstotkov pa za delovanje območnih obrtno-podjetniških zbornic (39. člen).
Glede na to, da obvezni članski prispevek pomeni obremenitev članstva, je z novelo določen najnižji in najvišji znesek članarine (od 10 do največ 50 EUR na mesec), pri tem pa velja, da fizične osebe, ki osebno opravljajo dejavnost domače ali umetnostne obrti in ne presegajo osem tisoč eurov skupnih prihodkov iz poslovanja v preteklem letu, ne plačujejo članarine.
Novela jasno določa dejavnosti zbornice (tako Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, kot območnih zbornic) in tako prinaša racionalizacijo dela zbornic.
Pripravila: Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
