c S

Bodo spremembe zakonodaje omehčale rigidnost trga dela?

28.11.2007 V veljavi je novela Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki naj bi prispevala k večji fleksibilnosti delovnih razmerij, omogočila lažje in hitrejše zaposlovanje in prispevala k večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, po drugi strani pa naj bi se ohranila in zagotovila ustrezna raven socialne varnosti zaposlenih.

Najpomembnejše spremembe, ki bodo omogočile postopno reformo trga dela, so zagotavljanje večje notranje prilagodljivosti zaposlitve z možnostjo zaposlovanja za vrsto dela, širitev pravnih podlag za uporabo fleksibilnih oblik zaposlovanja, jasnejša in učinkovitejša ureditev izvedbe odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu, jasnejša ureditev plačila za delo, širitev možnosti za zaposlovanje za določen čas, nova opredelitev vodilnih delavcev, projektno delo, doslednejše uvajanje načela sorazmernosti, fleksibilnejša ureditev delovnega časa, vzpodbude za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, skrajšanje odpovednih rokov, ureditev pravice do odpravnine v primeru zagotovitve nadaljevanja zaposlitve pri drugem delodajalcu, možnost dodatnega nadurnega dela, ter večja zaščita delavcev pred diskriminacijo in vsemi vrstami trpinčenja.

Glavne spremembe zakona:

Urejanje delovnih razmerij:

bolj fleksibilna organizacija delovnega časa za mobilne delavce. 2. odst. / 2. člena

Nova izjema o obveznosti objave prostega delovnega mesta:

zaposlitev za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca. 4. in 5. alinea 1. odst. / 24. člena

Novi primeri sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas:

pogodba o zaposlitvi za določen čas z delavcem - kandidatom, ki sicer ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dela; 3. odst. / 20. člena

v primeru projektnega dela se pogodba o zaposlitvi lahko sklene za obdobje, daljše kot dve leti, če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta. 3. odst. / 53. člena

Odpoved pogodbe o zaposlitvi: - 4. poglavje (80. člen in dalje)

podaljšanje roka, v katerem mora delodajalec odpovedati pogodbo o zaposlitvi, za redno in izredno odpoved; 92. člen

možnost aktivne vključitve zavoda za zaposlovanje že med odpovednim rokom; 5. odst / 88. člena

odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu; kadar je delavcu že v času odpovednega roka od delodajalca oziroma zavoda ponujena nova ustrezna zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu, mu prvi delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine, če se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih; 90a. člen

v primeru odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela obrazložitev delodajalca ni potrebna; 4. odst. / 125. člena

nov razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi: če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo; 3 alinea / 1. odst. / 111. člena

možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi starejšemu delavcu, če se mu predhodno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev pri delodajalcu; 114. člen

delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi staršem še en mesec po izrabi starševskega dopusta; 1. odst. / 115. člena

sorazmernost regresa za letni dopust glede na delovni čas. 131. člen

Odpravnina ob upokojitvi:

če se delavec po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju nove pogodbe o zaposlitvi nima več pravice do odpravnine; 2. odst. /132. člen

pravica do sorazmernega dela odpravnine v primeru delne upokojitve in pravica do odpravnine, ki je sorazmerna delovnemu času. 3. odst. / 132. člena

Nadurno delo:

krajša letna omejitev - 170 ur; 3. odst. / 143. člena

po vsakokratnem predhodnem soglasju delavca možnost večjega števila nadur - do 230 ur letno. 4. odst. / 143. člena

Sorazmernost letnega dopusta:

če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim ali več delodajalci, mu je vsak od njih dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu. 2. odst. / 162. člena

Delovna knjižica: (4 poglavje: členi 224 - 226)

odločitve o nadaljnji uporabi delovne knjižice: poglavje o delovni knjižici se črta s 1.1.2009

Poleg sprememb v delovnopravni zakonodaji, pa bodo potrebne tudi spremembe na drugih področjih. Zato bo potrebno delovnopravne reforme presojati v povezavi z ukrepi v politiki zaposlovanja, izobraževanja, davčne politike, konkurenčnosti, socialne varnosti, pa verjetno še na kakem področju.

Pripravila: Helena Brlan


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.