(okrožno sodišče) Tožeča stranka je s tožbo zahtevala od tožene stranke prepoved opravljanja dejavnosti gostinstva, trgovina in turizma, ker naj bi toženec pri svojem poslovanju kršil določila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in Zakona o varstvu konkurence (ZVK) s tem, da je uporabljal prepoznavne znake tožeče stranke, opravljal konkurenčno dejavnost in uporabljal podatke in poslovne zveze v korist lastnega podjetja. Tožnik je s tožbo zahteval prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence.
Toženec je v odgovoru na tožbo in tekom postopka zatrjeval, da je imel že pred ustanovitvijo družbe tožnika na isti lokaciji svojo dejavnost kot gostinsko obrt. Šele kasneje je toženec pristopil kot družbenik k ustanovitvi družbe tožeče stranke in iz katere je kasneje izstopil ter nadaljeval z gospodarsko dejavnostjo samostojnega podjetnika.
Po 1. odstavku 41. člena ZGD družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo ne smejo sodelovati v nobeni od teh vlog, tudi ne kot delavci v katerikoli drugi družbi ali kot podjetniki z dejavnostjo, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo prve družbe. V 4. odstavku 41. člena ZGD je določeno, da je možno z aktom o ustanovitvi družbe določiti, da traja prepoved tudi potem, ko je kdo izgubil lastnost osebe iz 1. odstavka tega člena, prepoved pa ne sme trajati več kot dve leti.
Vendar pa sankcije za kršitev prepovedi konkurence, ki so razvidne iz 1. in 2. odstavka 42. člena ne vsebujejo takšne prepovedi, kot jo s tožbenim zahtevkom uveljavlja tožeča stranka. Če oseba prekrši prepoved konkurence, lahko družba zahteva odškodnino, od kršilca pa lahko družba zahteva tudi, da ji prepusti posle, sklenjene za svoj račun, kot posle, sklenjene za račun družbe, ali da nanjo prenese koristi iz poslov, sklenjenih za svoj račun, ali da družbi odstopi svojo pravico do odškodnine, pri čemer pa terjatve družbe iz prejšnjih odstavkov zastarajo v treh mesecih po tem, ko družba izve za kršitev in kršilca, najpozneje pa v petih letih od kršitve.
Kršitev prepovedi konkurence za kršitelja po določbah ZGD ne pomeni avtomatično tudi prepoved opravljanja nove dejavnosti, ki je v konkurenčnem razmerju s prejšnjo. Po 13. členu Zakona o varstvu konkurence je nelojalna konkurenca prepovedana. V 3. odstavku tega člena so primeroma našteta dejanja nelojalne konkurence. Po 26. členu istega zakona pa prizadeti udeleženec v prometu blaga in storitev na trgu lahko s tožbo zahteva v pravdnem postopku prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence. Vendar pa zakon ne vsebuje generalne prepovedi opravljanja dejavnosti, kot to s tožbo zahteva tožnik.
Kršitev prepovedi nelojalne konkurence še ne pomeni, da tožena stranka ne sme opravljati določene dejavnosti. Tožeča stranka bi morala natančno navesti dejanja nelojalne konkurence, saj 26. člen splošne prepovedi ne vsebuje. Glede na vse navedeno je sodišče moralo tožbeni zahtevek zavrniti.
Pripravil: Igor Cek, odv. kand.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.