V skladu s 46. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se za dohodek iz dejavnosti šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Pri tem z dejavnostjo razumemo tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, ki jih dosega fizična oseba v okviru svojega organiziranega podjetja oziroma organizirane dejavnosti, kot tudi opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti.
V skladu z 48. členom ZDoh-2 je davčna osnova od dohodka iz dejavnosti dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Če izvajalec dejavnosti izpolnjuje tudi druge pogoje, pa je možno ugotavljati davčno osnovo naslednjega davčnega leta z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 25% ustvarjenih prihodkov, vendar le če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. za izvajalca dejavnosti ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih in ne vodi poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih,
2. njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 42.000 eurov,
3. ne zaposluje delavcev.
Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pa se lahko upoštevajo normirani odhodki tudi v višini 70% ustvarjenih prihodkov, če gre za posebne kategorije davčnih zavezancev, kot je:
davčni zavezanec, ki opravlja dejavnost z izdelavo ali prodajo izdelkov domače in umetnostne obrti, za katere ima veljavno pozitivno mnenje pristojne komisije Obrtne zbornice Slovenije, davčni zavezanec, ki se ukvarja z opravljanjem kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, v skladu s 308. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), predloži davčnemu organu zahtevo za takšen način ugotavljanje davčne osnove v mesecu novembru tekočega davčnega leta za naslednje davčno leto. Sestavni del zahteve je tudi izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z 48. členom ZDoh-2.
Zahtevo za takšen način ugotavljanja davčne osnove davčni zavezanec predloži na pristojnem davčnem uradu na obrazcu Zahtevek za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (DOHDEJ št. 15).
Davčni zavezanec, ki na novo začne z opravljanjem dejavnosti, lahko predloži zahtevo v osmih dneh od vpisa v primarni register, oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Med tem ko med davčnim letom ne more zahtevati spremembe načina ugotavljanja davčne osnove za akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
Na podlagi zahteve davčnega zavezanca davčni organ označi davčnega zavezanca v davčnem registru kot zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo za akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, z upoštevanjem normiranih odhodkov in davčnemu zavezancu izda o tem potrdilo. Rok izdaje potrdila je različen glede na vrsto davčnega zavezanca: pri davčnem zavezancu, ki na novo začne z opravljanjem dejavnosti izda davčni organ potrdilo ob izdaji potrdila v davčni register pri davčnem zavezancu, ki bo ugotavljal davčno osnovo v naslednjem davčnem obdobju, pa davčni organ izda potrdilo do konca meseca decembra.
Potrdilo velja za eno, torej naslednje davčno obdobje.
Davčni zavezanec, ki pridobi potrdilo o ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, je dolžan potrdilo predložiti izplačevalcu dohodka. Izplačevalec dohodka, pa je, v skladu s 310. členom ZDavP-2, dolžan preveriti obstoj potrdila pri davčnem zavezancu, če davčni zavezanec potrdila ne predloži.
Če se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka iz dejavnosti. V primeru, da dohodek iz dejavnosti izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca. V tem primeru mora zavezanec Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti vložiti do 15. dne v mesecu za preteklo trimesečje pri davčnem organu, davčni organ izda odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti v 15 dneh od dneva vložitve napovedi.
Davčna osnova davčnega zavezanca, ki ugotavlja dohodek iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, je vsota vseh davčnih osnov iz različnih vrst dohodkov davčnega zavezanca. Poleg posebnosti ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 25% ustvarjenih prihodkov, pa tako ugotovljeno davčno osnovo dodatno znižujejo tudi obvezni prispevki za socialno varnost, vendar največ do višine davčne osnove. Tako ugotovljena neto davčna osnova je obdavčena po davčnih stopnjah določenih s 122. členom ZDoh-2.
Pri davčnih zavezancih, ki se ukvarjajo z opravljanjem kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, veljajo pri določanju neto davčne osnove in obdavčitve določene posebnosti: davčna osnova se dodatno zniža tudi za obvezne prispevke za socialno varnost članov kmečkega gospodinjstva, ki se plačujejo iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti, ugotovljena neto davčna osnova se obdavči po posebej izračunani povprečni stopnji. Povprečna stopnja se izračuna ob upoštevanju stopenj dohodnine in letne davčne osnove, v katero se všteva le sorazmerni del davčne osnove, vključno s povečanji in zmanjšanji ter davčnimi olajšavami, od dohodka iz dejavnosti na člana kmečkega gospodinjstva, ki je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti, ter zmanjša za zneske olajšav, ki jih lahko člani kmečkega gospodinjstva upoštevajo.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
