Temeljni cilj zakona je normativna ureditev področja zdravilstva, določiti vrste zdravilstva, izvajalca zdravilstva, način opravljanja zdravilske dejavnosti, poenotiti izobrazbo in dvigniti osnovno znanje zdravilcev z licenciranjem registrirati zdravilce na enem mestu, to je v Zdravilski zbornici, in s tem omogočiti preglednost ter javnost izvajalcev, zagotoviti kakovostno in transparentno delo ter strokovno kontrolo, omogočiti in opredeliti zdravilske izdelke in urediti nadzor nad zdravilci.
Za definicijo zdravilstva v 2. členu, ki je opredeljeno kot dejavnost, ki se izvaja z namenom izboljšati zdravje uporabnika storitev, sledijo opredelitve pojmov ter navedba vrst zdravilskih dejavnosti. Z definicijo zdravilstva se postavlja okvir, v katerem zdravilstvo lahko deluje, to je predvsem na preventivnem področju pomagati človeku oziroma izboljšati njegov življenjski slog, in z vidika zdravilstva dodatno pomagati v primeru bolezni.
V 4. členu so opredeljeni temeljni zdravilski sistemi in sicer tradicionalno kitajsko zdravilstvo, tradicionalno indijsko zdravilstvo, homeopatija ter druga zdravilstva, medtem ko so zdravilske metode opredeljene le glede na osnovni način izvajanja (npr. metode interakcije med umom in telesom, biološko osnovane metode ipd.). Za evidentiranje in priznavanje zdravilskih sistemov in zdravilskih metod, ter za nadzor nad njimi je pristojna Zdravilska zbornica, ki je podrobneje urejena v VI. poglavju.
Zdravilske dejavnosti izvajajo zdravilci, ki so polnoletne fizične osebe s pridobljeno (najmanj) srednjo izobrazbo zdravstvene smeri ali pridobljeno najmanj srednjo strokovno izobrazbo in opravljenim preizkusom iz zdravstvenih vsebin, ki jih predpiše minister, ter veljavno licenco. Visoka stopnja medicinskega znanja je potrebna za homeopatijo, kiropraktiko in osteopatijo, ki jo lahko izvajajo le osebe, ki imajo končano medicinsko fakulteto in pridobljena znanja iz ustreznega področja, seveda pa morajo imeti tudi veljavno licenco (6. člen). "Zdravilec" je poklicni naslov, ki ga lahko uporabljajo le tiste osebe, ki izpolnjujejo prej navedene pogoje. Zdravilec mora zdravilsko dejavnost izvajati v skladu s kodeksom poklicne etike zdravilcev in standardi zdravilske dejavnosti.
Zaenkrat je z zakonom določeno, da se lahko zdravilska dejavnost opravlja le v obliki gospodarskih družb ali samostojnega podjetnika posameznika, skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1), pri tem pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
- imeti mora dovoljenje za opravljanje zdravilske dejavnosti;
- družba ali samostojni podjetnik, ki ni sam zdravilec, mora imeti zaposlenega najmanj enega zdravilca;
- imeti mora prostore, ki izpolnjujejo minimalne tehnične zahteve in sanitarno zdravstvene pogoje, ter imeti ustrezno opremo.
Zdravilec mora obvezno voditi zdravilsko dokumentacijo, katere sestavni del je tudi izjava, s katero uporabnik zdravilske storitve po predhodnem pojasnilu zdravilca o vrsti in načinu uporabe zdravilskega sistema ali zdravilske metode privoli v zdravilsko obravnavo (10. člen).
Zakon predvideva tudi, da mora zdravilec uporabnika storitev z akutno boleznijo ali z izrazitim poslabšanjem kronične bolezni napotiti k zdravniku, uporabnika pa prav tak ne sme odvračati od medicinskega zdravljenja. Če zdravilec ravna drugače, se lahko kaznuje za prekršek z globo v višini do 1000 evrov za zdravilca in do 20.000 evrov za pravno osebo.
Določene so tudi pravice uporabnikov storitev (17. člen). To so: pravica do kakovostne in varne zdravilske obravnave ter do zasebnosti pri zdravilski obravnavi, pravica do vpogleda v zdravilsko dokumentacijo in pravica do pritožbe. Zakon predvideva tudi odgovornost zdravilca do uporabnika storitev - ta je namreč dolžan izvajati zdravilsko dejavnost s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in s svojim ravnanjem oziroma opustitvijo ravnanja ne sme poslabšati zdravja uporabnika storitev, za škodo, ki bi lahko nastala pri izvajanju storitev, pa mora biti zdravilec zavarovan.
Zdravilec lahko svoje storitve oglašuje, pri čemer sme objaviti podatke o firmi družbe, njenem sedežu in dejavnosti, ki jo izvaja, pri tem pa dejavnosti ne sme oglaševati na zavajajoč način.
V posebnem poglavju so urejeni tudi zdravilski izdelki in pripomočki, ki jih zdravilci uporabljajo pri svojem delu oziroma jih dajejo v promet, določen pa je tudi pristojni organ - Ministrstvo za zdravje, ki bo opravljalo nadzor nad izvajanjem določb zakona.
Pripravila: Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.