S sporazumom so določeni cilji, s katerimi socialni partnerji težijo k ekonomsko, socialno in okoljsko uravnoteženemu razvoju. Cilji so hitrejši gospodarski razvoj in dinamična gospodarska rast, izboljšanje blaginje in kakovosti življenja prebivalcev ter izboljšanje materialnega položaja zaposlenih, povečana konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter uravnotežen socialni razvoj.
Socialni sporazum vsebuje 19 poglavij, v vsakem pa so določene naloge vlade, delodajalcev in sindikatov na različnih področjih. Podpisniki si bodo tako prizadevali za dolgoročno ohranjanje nizke ravni inflacije in politike cen, za stabilno javnofinančno politiko, v okviru katere naj bi zmanjšali javno porabo in primanjkljaj, za stabilen, konkurenčen in pregleden davčni sistem, kot tudi za spodbujanje hitrejšega tehnološkega razvoja in povečanja naložb v raziskave v gospodarstvu, konkurenčnega gospodarstva in hitrejše gospodarske rasti.
Socialni partnerji so kot eno od pomembnejših nalog označili tudi zagotavljanje prožnejšega in varnejšega trga dela in sicer naj bi zagotovili učinkovitejše odzivanje na zunanje dejavnike, ki vplivajo na trg dela in zaposlovanje, ter povečanje prilagodljivosti gospodarstva ob vse večji izpostavljenosti konkurenčnim pritiskom na svetovnih trgih. V povezavi s področjem zaposlovanja je tudi politika plač, glede katere so se podpisniki strinjali, da ostaja ena izmed pomembnih vsebin dogovarjanja med socialnimi partnerji.
V prihodnje naj bi se tako zagotavljala stabilna in realna rast plač zaposlenih v Sloveniji, zato da se postopno približajo plačam v razvitih državah, pri čemer naj bi plače rasle upoštevaje inflacijo in produktivnost. V okviru tega so določene naloge vlade, in sicer postopno zmanjševati davčne obremenitve v bruto plači in davčne obremenitve v stroških dela, prizadevanje za dolgoročno rast plač, enotni plačni sistem v javnem sektorju itd., naloge delodajalcev, ki naj bi spodbujali sprejete usmeritve v odvisnosti rasti plač od doseženih rezultatov dela ter enakega plačila za delo moškim in ženskam, ter naloge sindikatov.
S sporazumom so urejena tudi vprašanja varnosti in zdravja pri delu, izboljšanju kakovosti izobraževanja in spodbujanja vseživljenjskega učenja, soupravljanja, usklajevanja poklicnih in družinskih obveznosti, stanovanjske politike, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialne varnosti, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zagotavljanja enakih možnosti in spoštovanja različnosti, pravne varnosti in družbene odgovornosti podjetij.
Pripravila: Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
