S spremembami in dopolnitvami zakona iz leta 2005 so bili določeni tipi prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj ter uvedba izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja, v katero so vključene vse zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje v Sloveniji. Ker je prihajalo med izvajalci zdravstvenih storitev in zavarovalnicami do nesporazumov in zmede, letošnja dopolnitev zakona natančneje opredeljuje vrsto in obseg podatkov izvajalcev zdravstvenih storitev za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ter tako omogoča enake pogoje za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za vse zavarovalnice.
Podatki, s katerimi razpolagajo tako zavarovalnice kot izvajalci zdravstvenih storitev, se pogosto nanašajo tudi na občutljive osebne podatke. Novela tako podrobno ureja mehanizme za doseganje večje varnosti osebnih podatkov zavarovanih oseb ter pri tem uresničuje načela javnega interesa, varstva osebnih podatkov ter varstva interesov potrošnikov oziroma zavarovancev.
Zdravstveni in drugi zavodi ter organizacije in zasebniki, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in so dolžni poslovno sodelovati na področju dopolnilnega zavarovanja, morajo zavarovalnicam v elektronskem zapisu zagotavljati potrebne podatke. Zavarovalnice morajo voditi računovodske evidence o stroških zdravstvenih storitev, zdravilih in medicinskih pripomočkih v kriptiranem zapisu za vsakega zavarovanca (7. točka 62. člena). Podatki, ki so podvrženi takšnemu načinu varovanja, so natančno opredeljeni v spremenjenem 79.b členu ter med drugim služijo tudi temu, da preprečujejo negativne selekcije zavarovanih oseb pri zavarovalnicah na podlagi njihovega zdravstvenega stanja.
V novem šestem odstavku 79. b člena so taksativno našteti podatki, ki jih morajo vsi izvajalci zdravstvenih storitev iz naslova opravljene zdravstvene storitve, izdanega zdravila ali medicinskega pripomočka v breme dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, posredovati zavarovalnicam najmanj enkrat mesečno, skupaj z računom v zvezi z opravljenimi zdravstvenimi storitvami in poravnavo stroškov zdravstvenih. Ti podatki zajemajo nedvoumno identifikacijo zavarovanca in veljavnost njegovega dopolnilnega zavarovanja. Navedeni podatki prav tako opredeljujejo bistvene elemente same opravljene storitve (naziv, šifra, količina, vrednost, ipd.), potrebne za obdelavo zavarovalnega primera na zavarovalnici v minimalnem in še smiselnem obsegu.
Sedmi odstavek zahteva od nekaterih izvajalcev zdravstvenih storitev (glede na dejavnost, ki jo opravljajo in glede na raven opravljene zdravstvene dejavnosti) posredovanje dodatnih podatkov zavarovalnicam, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje. Vsi ti dodatni podatki omogočajo natančnejšo opredelitev oziroma obrazložitev opravljene storitve, ki iz obsega podatkov v šestem odstavku ne bi bila dovolj specificirana. Pri tem je treba ločiti posebnosti posameznih zdravstvenih dejavnosti oziroma ravni izvajanja zdravstvene storitve.
V zvezi s posredovanjem navedenih podatkov ne gre za dodatne obremenitve izvajalcev zdravstvenih storitev, saj podatke pridobijo avtomatično iz kartice zdravstvenega zavarovanja, hkrati pa so sestavni del faktur o opravljenih storitvah, izdanih zdravilih in medicinskih pripomočkih.
Na podlagi sprejetih dopolnitev zakona naj bi le-ta poleg že omenjenega varovanja javnega interesa ter vzpostavljanja enakih pogojev za vse zavarovalnice omogočil tudi učinkovitejši nadzor nad porabo sredstev pri izvajalcih zdravstvenih storitev, ki jih zavarovanci vplačujejo s premijami za dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Pripravila: Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
