Zakon o popravi krivic (ZPKri) v 22. členu dopušča slovenskim državljanom revizijo le zoper tiste sodne odločbe, ki so jih izven ozemlja sedanje RS izrekla vojaška sodišča kjerkoli na ozemlju druge države naslednice nakdanje Jugoslavije, ne pa druga sodišča. Pobudnica je kot vdova po pokojnem obsojencu izpodbijala to določbo z utemeljitvijo, da je razlikovalna okoliščina, vezana na vrsto sodišča, ki je sodilo v kazenskih postopkih, v nasprotju z 14. členom Ustave RS.
V pobudi za oceno ustavnosti je pobudnica navajala, da je obsodilna sodba glede na enotnost pravnega sistema takratne skupne države učinkovala na ozemlju vseh držav naslednic nekdanje Jugoslavije, posledica sodnega postopka pa je bila taka, kot če bi sodilo vojaško sodišče. Vojaško sodišče sedanje Republike Hrvaške je pokojnega moža obsodilo na zaporno kazen s prisilnim delom in izgubo državljanskih pravic, obsojenec pa je bil slovenski državljan in je ves čas živel na ozemlju RS. Skladno z ZPKri mu je bil priznan tudi status političnega zapornika.
Načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da predpis ne bi smel različno urejati enakih položajev, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Z uvedbo revizije kot izrednega pravnega sredstva je imel zakonodajalec namen odpraviti kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin zlasti v primerih tistih kršitev, ki so jih zagrešili organi oblasti na ozemlju RS. Razlogov za različno ureditev položajev oseb, ki so bile obsojene pred vojaškimi sodišči in oseb, ki so bile obsojene pred drugimi sodišči, zakonodajalec ni navedel. Spoštovanje suverenosti druge države ne more biti upošteven razlog. Vse odločbe, izdane v republikah nekdanje Jugoslavije po osamosvojitvi Slovenije, so za Slovenijo tuje odločbe, medtem ko imajo povsem drugačen položaj odločbe, ki so bile izdane in izvršene pred uveljavitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS.
Takratna ureditev je temeljila na enostnosti pravnega sistema in so odločbe veljale na območju celotne nekdanje Jugoslavije in imele torej pravne učinke tudi v RS. Upravne in sodne odločbe so imele enako veljavo v vseh republikah, ne glede na to, ali so jih izdali zvezni ali republiški organi. Te odločbe zaradi osamosvojitve RS niso pridobile narave tujih odločb, temveč jih je treba upoštevati kot domače odločbe. Po oceni US RS ne obstaja stvaren in razumen razlog, da je zakonodajalec določil možnost sodne rehabilitacije z izrednimi pravnimi sredstvi le za tiste slovenske državljane, ki so jih na območju drugih republik naslednic nekdanje Jugoslavije izrekla vojaška sodišča in prekrškovni organi, ne pa tudi za tiste slovenske državljane, ki jo jih na teh območjih izrekla druga sodišča.
Zato je izpodbijana zakonska ureditev v neskladju z načelom enakosti pred zakonom. US RS se je v postopku za oceno ustavnosti tako odločilo samo razveljaviti besedo »vojaško«. Za to se je določilo ob upoštevanju tega, da tudi sam zakonodajalec ugotovljene neskladnosti ne bi mogel odpraviti drugače. Tako je ustvarjena tudi ustrezna pravna podlaga za pravočasno uveljavljanje pravic prizadetih oseb.
(Ustavno sodišče RS, odločba U-I-54/07-14 z dne 20.09.2007)
Pripravil: Igor Cek, odv. kand.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
