Slovenija je EU prvič predsedovala v drugi polovici leta 2008, tako v Bruslju kot v drugih članicah pa so ji priznavali, da je to nalogo kot prva od takrat deseterice novink dobro opravila.
Čez slaba tri leta se bo predsedovanja znova lotila, a vloga predsedujoče države se je po uveljavitvi lizbonske pogodbe leta 2009 precej spremenila.
S pripravami, ki naj bi po prvotnih načrtih stekle že v začetku leta, pa zaradi spomladanskih parlamentarnih volitev in menjave vlade zamuja več mesecev. To je v nedavnem intervjuju potrdil tudi premier Marjan Šarec.
Kljub temu pa "smo začeli ravno še pravi čas", je zagotovil državni sekretar za evropske zadeve v kabinetu predsednika vlade Igor Mally, ki ga je vlada imenovala za vodjo projekta priprav na predsedovanje. Na tehnični ravni je bil pregled kadrov po državni upravi narejen že v začetku leta, prav tako pregled izkušenj predsedujočih držav članic, tako da je kljub zamudi neka osnova, kot je dejal, pripravljena.
Stroški predsedovanja EU so leta 2008 znašali 62,3 milijona evrov: "Če to indeksiramo z inflacijo, pridemo do številke nekje nad 75 milijoni," je pojasnil Mally, ki je potrdil, da bodo stroški za predsedovanje 2021 znašali med 75 in 80 milijoni evrov. Bolj konkretna in zanesljiva ocena pa bo znana konec februarja.
Ocena stroškov sicer temelji na podlagi izkušenj ne le predsedovanja Slovenije EU pred desetimi leti, pač pa tudi predsedovanja podobno velikih držav članic, kot so Estonija, Slovaška in Bolgarija.
Največji del sredstev bo potreben za 350 novih zaposlitev za določen čas, prav kadrovski del pa bo velik zalogaj priprav na predsedovanje. Kot priznavajo tako v Bruslju kot v Ljubljani, bo namreč resen izziv, kako pravočasno najti ustrezne kadre in jih za naloge predsedovanja tudi usposobiti.
Po sprejetem kadrovskem načrtu vlade naj bi z zaposlovanjem novih kadrov za predsedovanje začeli v začetku prihodnjega leta, je dejal Mally. Največji del zaposlitev je predviden v letih 2019 in 2020, zaposlovala pa bodo posamezna ministrstva v okviru kvot, namenjenih za ti dve leti.
V primerjavi z letom 2008 je kadrovska slika za predsedovanje tokrat slabša, po posameznih ministrskih resorjih se namreč soočajo s precejšnjim pomanjkanjem kadra, ki je "vešč" evropskih zadev. Kje so razlogi za to? Ko je Slovenija pred desetimi leti EU predsedovala prvič, je bila vzpostavljena učinkovita struktura v okviru Službe vlade za evropske zadeve (SVEZ), kjer je bil velik nabor kadrov, ki je imel izkušnje z evropskimi zadevami, je pojasnil Mally.
Po koncu predsedovanja se je veliko strokovnjakov zaposlilo v institucijah EU ali pa so se začeli ukvarjati z drugimi dosjeji znotraj državne uprave, poleg tega se je SVEZ priključil zunanjemu ministrstvu.
"Nove kadre bomo izobraževali na več načinov. Za razliko od prvega predsedovanja bomo gradili predvsem na domačem znanju. Iz prvega predsedovanja nas je veliko, ki smo bili v tem procesu in imamo izkušnje z delovanjem EU, tako da bomo oblikovali predvsem domačo ekipo, ki bo izobraževala novo zaposlene," napoveduje Mally.
Glavnina zasedanj, sestankov in srečanj med predsedovanjem bo potekala v Bruslju, kjer bo treba okrepiti slovensko stalno predstavništvo - ne le kadrovsko, ampak tudi s prostori.
V Bruselj naj bi za potrebe predsedovanja napotili 119 zaposlenih, napoveduje Mally. Število zaposlenih na SPBR v Bruslju (kjer je trenutno 65 zaposlenih, s čimer je slovensko predstavništvo najmanjše predstavništvo katerekoli članice EU v Bruslju) se bo tako praktično potrojilo. To pomeni, da bodo zdajšnji prostori predstavništva za predsedovanje premajhni in bo treba, vsaj začasno, poiskati nove.
"Dejstvo je, da vsaj za čas predsedovanja potrebujemo druge prostore, ker sama kapaciteta zdajšnjega predstavništva ne omogoča predsedovanja s te lokacije," je potrdil tudi Mally. Konkretna odločitev, kako bo z novimi prostori SPBR, še ni bila sprejeta, sprejeli naj bi jo "v kratkem".
Slovenija bo med predsedovanjem v Bruslju vodila približno 30 zasedanj na ministrski ravni, 60 zasedanj odbora stalnih predstavnikov (Coreper), približno 2000 zasedanj delovnih skupin in različnih odborov.
V Sloveniji pa bo med predsedovanjem približno 15 neformalnih zasedanj Sveta EU, pa tudi ministrske konference ter nekateri drugi dogodki. Tako kot pred desetimi leti naj bi ta srečanja potekala v kongresnem centru na Brdu pri Kranju.
"Osnovno razmišljanje je, da tudi tokrat tople vode ne bomo odkrivali, da se tudi tokrat vsi najvišji dogodki organizirajo na Brdu, kar je iz finančnega, logističnega in varnostnega vidika najbolj ekonomično in smiselno," pravi Mally.
Glede vsebinskih prioritet se bo Slovenija dogovarjala v triu z Nemčijo in Portugalsko, s katerima je 18-mesečni program predsedovanja pripravila tudi pred desetimi leti. Velika večina agende predsedovanja je podedovane, običajno se v času predsedovanja zgodi tudi kakšen izredni dogodek, ki ga zaznamuje.
Med možnimi temami, ki bi jih Slovenija med predsedovanjem postavila kot prioritetne, je zunanji minister Miro Cerar na eni od nedavnih sej zunanjepolitičnega odbora omenil vprašanje integracije Zahodnega Balkana, varnost v povezavi z migracijami, krepitev socialne države ter modernizacijo in digitalizacijo.
Kot poudarja vodja stalnega predstavništva Slovenije v Bruslju, veleposlanik Janez Lenarčič, ki je bil ob prvem predsedovanju Slovenije EU državni sekretar za evropske zadeve, je predsedovanje tako obveznost kot priložnost za državo.
"Vsako predsedstvo želi pustiti nek odtis, tak je tudi naš namen," poudarja Mally. Na vprašanje, zakaj pripravam Slovenija daje tak pomen, pa odgovarja, da gre predvsem za vprašanje ambicije: predsedovanje izpeljati zgolj kot rutino ali pa izkoristiti priložnost in pustiti odtis, da postanemo bolj prepoznavni in se skušamo promovirati.
Ljubljana, 30. novembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
