Nemec Manfred Weber favorit v konservativni EPP
Najvplivnejša evropska stranka, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), bo vodilnega kandidata izbrala v četrtek na kongresu v Helsinkih. Za ta položaj se potegujeta vodja skupine EPP v Evropskem parlamentu, Nemec Manfred Weber, in bivši finski premier Alexander Stubb, ki se bosta v sredo zvečer pomerila tudi v polurni javni razpravi.
Pred kongresom sta se oba kandidata predstavila v videu, ki sta ga objavila na Twitterju. Weber med drugim izpostavi, da je treba Evropo vrniti ljudem, da je njegov dom tam, kjer se počuti varnega, in da pred občinstvom ni prvič nastopil kot politik, temveč kot kitarist v glasbeni skupini. Stubb, ki se predstavlja kot zastopnik naslednje generacije Evrope, pa izpostavi tri razloge, zaradi katerih potrebujemo EU - mir, blaginja in varnost, ter volivce poziva, naj mislijo z glavo in volijo s srcem.
Favorit je Weber, ki so ga podprle tudi slovenske članice EPP - SDS, NSi in SLS. Pri glasovanju, ki je tajno, sicer ne bo šlo zgolj za izvolitev vodilnega kandidata, temveč tudi za opredelitev do spornega madžarskega premierja Viktorja Orbana, saj je odnos do Orbana eden od dejavnikov, ki najbolj razlikuje Webra in Stubba.
Finec je namreč predstavnik liberalnejše struje znotraj EPP, ki se zavzema za strožji pristop do Orbana, ki mu nasprotniki očitajo togo protimigracijsko politiko ter avtokratske poteze, Weber pa je predstavnik konservativnejše struje, ki je madžarskemu premierju bolj naklonjena.
Zanimivo bo videti, koliko podpore bo dobil Stubb, saj se bo s tem izkristalizirala tudi podpora Orbanu znotraj stranke. Manj podpore bo dobil Finec, bolj v desno se obrača EPP pred evropskimi volitvami, pravijo neuradni viri blizu stranke.
Glasovalno pravico ima 758 delegatov, med katerimi je 20 slovenskih, od tega deset iz SDS ter po pet iz NSi in SLS.
Na kongres EPP v Helsinkih je povabljenih več kot 2000 udeležencev. Med ključnimi člani družine in govorci so predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, nemška kanclerka Angela Merkel in glavni pogajalec EU o brexitu Michel Barnier; kongresa pa se bo udeležil tudi vodja SDS Janez Janša.
Socialdemokrate bo zastopal Nizozemec Timmermans
Druga največja evropska družina - socialdemokrati, ki so kot stranka poznani po okrajšavi PES, kot skupina v parlamentu pa po okrajšavi S&D, je v ponedeljek sporočila, da je njihov vodilni kandidat Nizozemec Frans Timmermans, prvi podpredsednik Evropske komisije.
Timmermansov edini tekmec, Slovak Maroš Šefčovič, sicer prav tako evropski komisar, je umaknil kandidaturo. Uradno bo stranka vodilnega kandidata potrdila na kongresu, ki bo 6. in 7. decembra v Lizboni.
Neznanke pri evropskih liberalcih
Največ neznank med uveljavljenimi proevropskimi strankami je v družini evropskih liberalcev, saj še ni povsem jasno, kako se bo skupina povezala s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in kako se bo vključila v proces spitzenkandidatov. V minulih mesecih je bilo precej ugibanj o nasprotnem, a kaže, da bodo liberalci vendarle sodelovali v tem procesu.
Zvezda evropskih liberalcev je evropska komisarka Margrethe Vestager, najbolj priljubljena evropska komisarka, ki se v bruseljskih krogih pogosto izpostavlja kot dobra izbira za predsedniški položaj v komisiji.
Odgovore naj bi prinesel kongres liberalcev, ki bo od četrtka do sobote v Madridu. Med napovedanimi govorci sta tudi slovenski premier Marjan Šarec in evropska komisarka iz Slovenije Violeta Bulc.
O kandidaturi razmišlja tudi Salvini
Vodilne kandidate za volitve so pred prejšnjimi volitvami leta 2014 imenovali tudi evropski zeleni in levica, ki bodo to po pričakovanjih storili tudi tokrat.
Zmerni evroskeptiki, Evropski konservativci in reformisti (ECR) so prvi proces spitzenkandidatov pred volitvami leta 2014 bojkotirali. Prav tako kandidata tedaj ni predlagala evroskeptična Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD) pod vodstvom Nigela Faragea.
Kandidaturo je sicer pred tedni nakazal vodja italijanske desne stranke Liga Matteo Salvini, ki razmišlja, da bi bil vodilni kandidat zavezništva desnih populističnih strank, združenih v parlamentarni skupini Evropa narodov in svobode (ENF), ki je pred prejšnjimi volitvami še ni bilo.
Koncept spitzenkandidatov sporen, jamstev ni
Koncept vodilnih kandidatov, bolj poznan po nemškem izrazu "spitzenkandidati", je EU uvedla pred prejšnjimi evropskimi volitvami, da bi nadela obraze odtujeni evropski politiki in okrepila volilno udeležbo, tudi z obljubo po večji demokratičnosti.
Vodilni kandidat naj bi v tem duhu po tolmačenju Evropskega parlamenta v primeru zmage svoje politične družine na volitvah postal predsednik Evropske komisije. A koncept je izjemno sporen.
Že v samem parlamentu ni enotnosti glede tega. Socialdemokrati na primer opozarjajo, da bi moral predsednik postati tisti spitzenkandidat, ki uspe zbrati večinsko podporo v parlamentu, tudi če njegova stranka ni zmagovalka volitev.
Evropska komisija je sistem podprla, a izpostavlja, da ni samodejnosti in da je tudi v prvem primeru uporabe tega koncepta, ko je vodilni kandidat zmagovalne EPP Juncker sicer dejansko postal šef komisije, ni bilo. Izpostavlja tudi, da je komisija cilj tega procesa in da se vanj ne želi vpletati. Juncker v tem duhu po navedbah komisije tudi ne bo podprl nobenega kandidata.
Članice unije so do koncepta zadržane tako iz pravnih kot iz političnih razlogov ter prav tako izpostavljajo, da ni samodejnosti med izidom volitev in položajem predsednika komisije.
Vse bo sicer odvisno od izida volitev. Ta bo ključen pri odločanju o vodilnih položajih v institucijah EU, ki bo sledilo volitvam. Za uveljavitev svojih konceptov pa morajo proevropske sile najprej na volitvah premagati vse močnejše evroskeptične tekmece.
Bruselj, 06. novembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
