IUS-INFO - V središču - Sto let 1SV - Stoletje boja za severno mejo
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   Preglej komentarje članka *  

V središču

29.10.2018

Sto let 1SV - Stoletje boja za severno mejo

Major Rudolf Maister je 1. novembra 1918 prevzel vojaško poveljstvo nad Mariborom in Spodnjo Štajersko. Maribor je razglasil za mesto, ki pripada le nekaj dni prej, 29. oktobra 1918, razglašeni Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ta se je že 1. decembra združila s Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Pred Maistrovo vojaško akcijo je mariborski nemški občinski svet 30. oktobra 1918 razglasil Maribor z okolico za del nemške Avstrije. Maistru je nato uspelo v nekaj dneh zbrati nekaj sto vojakov in ustanoviti mariborski pešpolk. Vse do 27. novembra so njegove enote zasedle Špilje, nato Radgono, Cmurek, Lučane, Radlje in Muto.

Poleg Maistra je skupina pod vodstvom častnika Franja Malgaja iz Celja zasedla Mežiško dolino, nato Pliberk in Velikovec. Enota iz Ljubljane je zasedla Dravograd, Labot in Šentpavel.

Na vprašanje, kaj je Maistra spodbudilo v za tisti čas zelo pogumna dejanja, zgodovinar Rok Stergar z ljubljanske Filozofske fakultete odgovarja, da je očitno verjel, da je potrebna vojaška akcija in da ni dobro čakati na rezultate mirovne konference po koncu prve svetovne vojne.

Maister je zgrabil priložnost. To je bil trenutek, ko je prejšnja država razpadala, nove države so nastajale in še niso delovale v polni meri kot države. Birokracija je bila v prehodu, ni bilo veliko vojaških sil. Precejšen del prebivalstva tudi ni imel nikakršnega interesa za nadaljevanje bojevanja ali za nove vojaške podvige.

Maister je obvladal Maribor oziroma del Spodnje Štajerske z izjemno majhnimi silami, ker je v resnici ujel idealni trenutek, ko se nasprotna stran še ni uspela čisto organizirati, šlo je za vprašanje nekaj dni, in jih je uspel presenetiti z odločilno akcijo, še pojasnjuje Stergar in dodaja, da je Maister vse postavil pred izvršeno dejstvo, ki je bilo kasneje tudi priznano.

Na Koroškem na primer se to ni posrečilo, prav tako ne kje drugje; poskusi so bili, tudi slovenskih nacionalistov iz Maribora, da bi z vojaško operacijo priključili Prekmurje, a niso uspeli. Na zahodu, kjer so prodirali Italiji, pa so bile vsakršne ideje o oboroženem odporu postavljene ob stran, ker je šlo za antantne sile. Nenazadnje bi te vojske, ki bi se uprle Italijanom, bile razumljene kot del avstro-ogrskih oboroženih sil, kot nasprotnik, je še dejal Stergar.

Narodni svet za Štajersko pod vodstvom predsednika Karla Verstovška je Maistru že 1. novembra 1918 podelil čin generala, kar je bilo po Stergarjevih besedah predvsem simbolno dejanje z realnimi posledicami, nenazadnje je imel čin generala večji pomen v pogajanjih z delegacijami antantnih sil, ki so takrat prihajale na teren in opazovale, kaj se dogaja, in na podlagi prav teh obiskov določile meje oziroma je bila za Koroško kasneje sprejeta odločitev za plebiscit.

Maistru je uspelo, da je z majhnimi silami, ob precejšnjih težavah ter na svojo roko izvedel vojaško operacijo in zasedel Maribor. Na Spodnjem Štajerskem je kasneje meja dejansko bolj ali manj sledila temu, kar je Maister dosegel s svojimi maloštevilnimi četami, je še opozoril Stergar.

Na Koroškem so bile razmere drugačne. Tam je bil leta 1920 organiziran plebiscit, ki pa se ni iztekel tako, kot so ljudje pričakovali. Slovenskogovoreča večina ni v celoti glasovala za Jugoslavijo, kar je bilo za marsikoga presenečenje.

Na Štajerskem plebiscita ni bilo, a če bi bil, bi se lahko zgodilo, da tudi tam rezultat ne bi bil ugoden za jugoslovansko državo, v samem Mariboru, kjer je bilo takrat večinsko nemško govoreče prebivalstvo, pa zagotovo ne, ugiba Strgar.

Med več sto Maistrovimi prostovoljci vseh niso vodili zgolj ideali, marsikdo se je priključil zgolj zaradi plače ali materialnih razlogov, kot so bili na primer čevlji ali odeja, zelo dragoceni predmeti v tistem času, je še dejal Stergar.

Ljubljana, 29. oktobra (STA)
Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnji članki

2018

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober