IUS-INFO - V središču - (Ne)upravljanje premoženja, odvzetega v kazenskem postopku
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   Preglej komentarje članka *  

V središču

26.10.2018

(Ne)upravljanje premoženja, odvzetega v kazenskem postopku

V prispevku so predstavljene v praksi zaznane sistemske pomanjkljivosti v zvezi s postopkom izvršitve odvzema premoženja, ki se v kazenskem postopku odvzame kot premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, z določanjem upravljavcev na ta način odvzetega premoženja in z upravljanjem takšnega premoženja.

O odvzemu premoženjske koristi

Odvzem premoženjske koristi (ang. asset recovery), pridobljene s kaznivim dejanjem, je kazenskopravni ukrep posebne vrste, ki ga sodišče izreče (le) v primeru, da s kaznivim dejanjem oškodovana oseba v kazenskem postopku ni uveljavljala premoženjskopravnega zahtevka. Smisel navedenega ukrepa v kazenskem postopku je jasen, saj se s kaznivim dejanjem nihče ne sme okoristiti, z njegovo uporabo pa se vzpostavlja takšno premoženjsko stanje, kot je obstajalo pred izvršitvijo kaznivega dejanja.

O odvzemu premoženjske koristi odloča sodišče s sodno odločbo, s katero je bilo ugotovljeno kaznivo dejanje, pri čemer se premoženjska korist v kazenskem postopku ugotavlja po uradni dolžnosti. Ukrep odvzema premoženjske koristi se lahko izreče ob (a) obsodbi na kazen, (b) ob pogojni obsodbi, (c) ob sodnem opominu, (č) pri izreku vzgojnega ukrepa in (d) pri izreku varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ter obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti.

Obstajajo trije načini odvzema premoženjske koristi, ki so odvisni od tega, s kakšnim premoženjem v času odvzema storilec oziroma prejemnik premoženjske koristi (še) razpolaga. Primarno se odvzem premoženjske koristi izvrši z odvzemom denarja, dragocenosti ali drugega premoženja, ki je bilo neposredno pridobljeno s storjenim kaznivim dejanjem ali zaradi njega, če pa takšen odvzem ni mogoč, se odvzame premoženje, ki ustreza premoženjski koristi (t. i. nadomestni odvzem). Če na opisana načina ni mogoče odvzeti premoženjske koristi, pa sodišče storilcu naloži plačilo denarnega zneska, ki ustreza premoženjski koristi (odvzem iz bodočega pridobljenega premoženja).

Odvzem je pomemben kazenskopravni ukrep za doseganje širših ciljev pravosodja in pravne države, saj za (potencialne) storilce predstavlja močan odvračilni ukrep za izvrševanje kaznivih dejanj. Poglavitni cilj tega ukrepa ostaja vzpostavitev takšnega premoženjskega stanja, kot je obstajalo pred izvršitvijo kaznivega dejanja, vendar pa se z uporabo premoženja oziroma sredstev, ki so predmet odvzema, sčasoma širijo tudi socialni cilji tega ukrepa. Odvzeto premoženje se namreč lahko nameni tudi za podporo različnim organizacijam in programom, namenjenim rehabilitaciji žrtvam kaznivih dejanj. Tako pridobljena sredstva so lahko namenjena tudi v korist skupnosti, ki je utrpela negativne posledice zaradi storjenih kaznivih dejanj. Nenazadnje pa se sredstva, odvzeta z obravnavanim ukrepom, lahko namenjajo tudi za usposabljanja sodnikov, državnih tožilcev in pripadnikov organov odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

Po pravnomočnosti sodne odločbe se ukrep odvzema premoženjske koristi izvrši v korist državnega proračuna, s čimer postane premoženjska korist last Republike Slovenije. Način izvršitve je odvisen od vrste premoženja, ki je predmet ukrepa. Ker so v praksi prisotne sistemske pomanjkljivosti glede izvršitve odvzema premoženjske koristi v obliki nepremičnega premoženja, določanja njegovega upravljavca in samega upravljanja, bom osvetlila problematiko s tega vidika. Odvzem premoženjske koristi z odvzemom nepremičnin se izvrši tako, da se na določenem deležu (do celote) vpiše lastninska pravica v korist države.

Področni predpisi pa ustrezno ne določajo pristojnih organov ter postopkov obveščanja glede izvedbe vpisa lastninske pravice Republike Slovenije v zemljiško knjigo v primerih odvzema premoženjske koristi v obliki nepremičnin. Iz neformalnih virov se namreč ugotavlja, da se v določenih primerih vpis lastninske pravice v korist Republike Slovenije izvede po uradni dolžnosti, pretežno pa na predlog Državnega odvetništva Republike Slovenije (po prejemu obvestila sodišča o pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe) ali na pobudo državnega tožilstva. Po izvedenem vpisu lastninske pravice se pojavljajo tudi vprašanja o načinu izročitve tako odvzetih nepremičnin v upravljanje in določitev ustreznega upravljavca ...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Petra Šubernik: (Ne)upravljanje premoženja, odvzetega v kazenskem postopku, ali na portalu Pravna praksa, 2018, št. 34

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnji članki

2018

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober