Pravne podlage:
Sovražni govor definirajo ustava in zakoni. Ustava v svojem 63. členu prepoveduje vsakršno spodbujanje k neenakopravnosti, razpihovanje sovraštva in nestrpnosti ter spodbujanje k nasilju in vojni. Kazenski zakonik v 297. členu govori o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter širjenju ideje o večvrednosti ene rase nad drugo; zakon o javnem redu in miru v 20. členu govori o vzbujanju nestrpnosti; zakon o medijih pa govori o spodbujanju k neenakopravnosti in nestrpnosti. Navedeni predpisi omogočajo kazenski pregon ali pa prekrškovni postopek.
Statistika: obsodb bistveno manj kot ovadb
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo zaradi sovražnega govora lani ovadenih 19 oseb, leto prej 23, leta 2015 18 oseb, leta 2014 pa 10 oseb. Lani so bile vložene obtožnice zoper štiri osebe, leta 2016 zoper eno osebo, leta 2015 zoper tri osebe, leta 2014 pa zoper devet oseb. Obsodb je bilo bistveno manj; tako lani kot leta 2016 je bila po 297. členu kazenskega zakonika pravnomočno obsojena ena oseba, leta 2015 dve osebi, leta 2014 pa devet oseb.
Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani trenutno obravnava dve kazenski ovadbi zoper znane storilce zaradi kaznivega dejanja po 297. členu kazenskega zakonika. Ena se nanaša tudi na zapise na družbenem omrežju. Pripad zadev med leti niha. Do vključno septembra letos so na ljubljanskem tožilstvu prejeli osem kazenskih ovadb zoper znane storilce.
Trenutno v javnosti najbolj odmeva sojenje direktorju Zavoda za družino in kulturo življenja, sicer pa tajniku Slovenske škofovske konference Tadeju Strehovcu zaradi očitkov spodbujanja sovraštva na spletnem portalu 24kul.si z objavo besedila o zagovornikih pravice do splava.
Policija: število prijav se povečuje, a največkrat gre "le" za žaljive izjave
Na Generalni policijski upravi v zadnjem obdobju opažajo trend povečanega števila prijav sovražnega govora, ki je "rezultat medsebojnega obračunavanja posameznikov, interesnih skupin in podobno". "V največ primerih gre za vsebine, ki so sovražne, žaljive narave, ne dosegajo pa standarda predvidenega v ožjem, kazensko pravnem smislu," so pojasnili.
Tudi tam, kjer bi dejansko lahko šlo za pregonljivo kaznivo dejanje, pa je zbiranje dokazov oteženo, kadar gre za objave na spletu. Ker internet uporabniku omogoča diskretnost in prikritost, se morajo preiskovalci zadev lotiti z novimi pristopi in precej inovativnosti, ob tem pa ves čas dosledno spoštovati zakonitost ter uporabljati uveljavljene metode in orodja, pojasnjujejo na policiji.
Tožilstvo: nov generalni državni tožilec prinesel tudi drugačno držo do pregona sovražnega govora
Vrhovno državno tožilstvo je leta 2013 sprejelo pravno stališče o kaznivih znakih za 297. člen kazenskega zakonika, ki je standard za pregon sovražnega govora postavil izrazito visoko.
Skladno s tem stališčem ni nujno, da protiustavna oblika govora hkrati izpolnjuje tudi pogoje za kazenski pregon. To stališče vrha tožilstva je med drugim določilo, da nobeno dejanje sovražnega govora ni kaznivo, če kot posledica tega dejanja ni prišlo do ogrozitve ali motenja javnega reda in miru oz. da mora obstajati dejanska možnost in verjetnost, da bi do kršenja javnega reda in miru prišlo. Definiralo je tudi, da mora imeti kaznivi sovražni govor značilnosti govora, ki grozi s poškodbo objekta varstva (javnega reda in miru ali družbenih skupin).
Je pa lani imenovani generalni državni tožilec Drago Šketa v svoji politiki pregona nekoliko obrnil smer tožilstva na tem področju. Sovražni govor je namreč uvrstil med prednostne zadeve za tožilce. Poudaril je, da sovražni govor "kot družbeni pojav presega okvire kazenskega prava, verbalna dejanja, ki bi utegnila ustrezati inkriminaciji kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti zoper posamezne varovane skupine, pa je organ pregona dolžan skrbno oceniti z upoštevanjem vseh razpoložljivih podatkov o okoliščinah dejanja".
Šketa sicer poudarja, da so tožilci neodvisni v presoji zadev. Je pa napovedal, da bo poskušal svoje kolege z oddelka za kazenske zadeve Vrhovnega državnega tožilstva prepričati v potrebo po spremembi stališča do pregona sovražnega govora.
Pravni strokovnjak: Mili zakonodaji navkljub je pravi problem praksa
Na prijavni točki nezakonitih vsebin na spletu Spletno oko sovražni govor razumejo kot tisto izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne, torej ksenofobične, rasistične, homofobične in podobno, in so uperjene proti različnim manjšinam, etničnim, narodnim, verskim, kulturnim, spolnim in še kaj. V preteklosti so bili najbolj na udaru sovražnega govora Romi in istospolno usmerjeni, od začetka migrantskega vala pa se je močno razrasel sovražni govor, usmerjen v tujce in muslimane, je ob tem izpostavil odvetnik Rok Čeferin.
Čeferin, strokovnjak za civilno in medijsko pravo, ki sodeluje pri pripravi komentarja h kazenskemu zakoniku v tem delu, je opozoril, da je slovenski kazenski zakonik na področju pregona sovražnega govora med najmilejšimi v Evropi poleg ciprskega kazenskega zakona. Vendar je pravi problem sodna praksa, ki je že tako mile zakonske določbe razložila še dodatno v prid storilcev kaznivega dejanja. Po njegovi oceni je "celotna politika pregona sovražnega govora posledica nekritičnega sledenja eni napačni sodbi višjega sodišča", ki jo je v svoje stališče povzelo še Vrhovno državno tožilstvo.
Priznava pa, da celo pravni strokovnjaki včasih vsako agresivno, provokativno ali žaljivo izražanje mnenj napačno enačijo s sovražnim govorom. "Iz sodne prakse ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice izhaja, da mora biti v okviru pravice do svobode izražanja dovoljeno tudi izražanje ostrih, provokativnih in celo žaljivih mnenj o kateremkoli družbenem pojavu, še posebej pa o temah, ki so objektivno pomembne za javnost. Ob pogoju, da ljudje prispevajo k razpravi o temi v javnem interesu, ostajajo v dopustnih okvirih svobode izražanja, pa čeprav se kritično izražajo o določenih skupinah ljudi," pravi Čeferin.
Je pa poudaril, da "neargumentirano širjenje sovraštva nasproti določenim družbenim skupinam pomeni sovražni govor kot obliko zlorabe svobode izražanja".
Na primeru množičnih migracij tako Čeferin pojasnjuje, da mora biti kritično poročanje o teh pojavih dovoljeno in mediji ter novinarji morajo o tem obveščati javnost. "Neargumentirano blatenje in spodbujanje nestrpnosti proti vsem beguncem pa ne pomeni konstruktivnega prispevka k družbeni razpravi in pomeni zlorabo svobode izražanja," še meni Čeferin.
Ljubljana, 18. oktobra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
