IUS-INFO - V središču - Pravosodni sistem naj se prilagodi potrebam otrok
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   Preglej komentarje članka *  

V središču

12.10.2018

Pravosodni sistem naj se prilagodi potrebam otrok

Pravosodni sistem se mora prilagoditi potrebam otrok ter žrtvam kaznivih dejanj omogočiti varno in zaupno okolje, v katerem so bodo lažje izpovedali, je v intervjuju izpostavil nekdanji generalni direktor islandske agencije za zaščito otrok in idejni oče skandinavskega koncepta varne hiše za otroke Barnahus Bragi Gudbrandsson.
V Ljubljani se je Gudbrandsson mudil ob torkovem podpisu deklaracije o podpori Hiši za otroke v Sloveniji, s katero so pristojne državne institucije naredile prvi korak za njeno ustanovitev. Hiša je namenjena otrokom po prijavi spolnih zlorab ali drugih kaznivih dejanj. V varnem okolju otroci ne bodo izpostavljeni pogovorom s predstavniki različnih institucij, ampak bo otrok zaslišan le enkrat, morda dvakrat, posnetek pogovora pa bo nato uporaben v nadaljnjem postopku.

"Tradicionalni pravosodni sistem je prilagojen odraslim, ne najmlajšim," je prepričan Gudbrandsson. Preiskovalni in sodni postopki so dolgi, otroci pa so večkrat izpostavljeni neprijaznemu okolju.

"Postavljeni so v nemogočo situacijo. Njihova življenja so na pavzi. Po eni strani naj bi travmatično izkušnjo predelali in pozabili, po drugi strani pa postopki od njih zahtevajo, da se je v zaslišanjih vsakič znova v podrobnosti spominjajo," je pojasnil. Prav tako se otroško dojemanje časa popolnoma razlikuje od odraslega: "Za otroka je en dan lahko cela večnost. Zato je sistem treba pospešiti, poskrbeti, da bo učinkovitejši."

Opozoril je, da lahko številčni intervjuji škodijo tudi kriminalni preiskavi, saj se zaradi sugestivnih vprašanj otrokova izpoved sčasoma izkrivi.

S Hišo za otroke se je mogoče izogniti tudi soočenju s storilcem kaznivega dejanja na sodišču, kar je za žrtev še posebno travmatično. Delno to in izpostavljanje otroka agresivnemu zaslišanju obrambe nekateri pravosodni sistemi naslavljajo že s posebnimi sobami na sodišču, v katerih priča otrok, odmaknjen od dogajanja v sodni dvorani. Take metode Gudbrandsson sicer pozdravlja, a opozarja, da je to le prvi od mnogih korakov za oblikovanje otrokom prijaznega sistema.

Le s celovitim sodelovanjem vseh pristojnih služb, ki se prilagodijo potrebam otrok, se po njegovih besedah zmanjša tveganje za retravmatizacijo in reviktimizacijo otrok. Tako mora pravosodni sistem, ki je do otrok prijazen, na primer spremeniti že prve postopke takoj po prijavi kaznivega dejanja, običajno je to zaslišanje na policijski postaji.

"Otroci policijsko postajo povezujejo s kriminalom. S tem ko žrtev spolne zlorabe, ki za to, kar se ji je zgodilo, krivi samo sebe, zaslišimo v takem okolju, se krepi njen občutek krivde. To je pa ravno nasprotno, kar poskušamo doseči s terapijo, torej da otrok razume, da je zloraba vedno odgovornost odraslega in nikoli otroka. Otroku policijska postaja daje napačno sporočilo," je pojasnil. Podobno je z bolnišnicami, ki jih otroci povezujejo z bolnimi ljudmi. "To lahko ima negativen vpliv na otrokovo samopodobo," je poudaril, a dodal, da morajo biti zdravstveni postopki, prijazni otrokom, še vedno opravljeni zelo strokovno.

"Obstaja izrek, ki pravi, da je bila duša otrok, žrtev spolnih zlorab, ubita. Na srečo to ni res. Otroci si ob ustrezni pomoči po spolni zlorabi lahko opomorejo," sogovornik izpostavi še pomembnost terapevtske obravnave. Zato je po njegovih besedah ključno, da otrokom zagotovimo kakovostno terapijo in zdravljenje, v proces katerih so vključeni tudi otrokovi bližnji, ki jim zaupa.

Gudbrandssona prizadevanja za oblikovanje otrokom prijaznejši pravosodni sistem v Sloveniji navdajajo z optimizmom. Kot so napovedali ob podpisu deklaracije, bi pri nas Hišo za otroke sicer lahko vzpostavili v letu 2020. Med drugim je pred tem ljudi treba usposobiti za ključno preiskovalno metodo v tem postopku, to je forenzični intervju. Po dolgoletnih izkušnjah Gudbrandssona - prvič mu je različne službe pod eno streho uspelo združiti pred 20 leti na Islandiji - za delovanje Hiše za otroke v neki državi ni treba spreminjati zakonodaje, zadostuje je širši konsenz relevantnih institucij in njihovo sodelovanje.

Ljubljana, 10. oktobra (STA)
Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnji članki

2018

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober