Podobnik, ki je SLS vodil že v letih 1992-2000, pa je bil pretekli teden znova izvoljen za njenega predsednika, krepitev stranke vidi tudi v povezovanju z drugimi. Tako je po lokalnih volitvah že napovedal združitev z Novo ljudsko stranko (NLS), ki bo po njegovih besedah predstavljala "močno zgodbo za obe stranki". Kot je dejal , se dogovarjajo tudi o sodelovanju in morebitnem povezovanju z nekaterimi drugimi manjšimi političnimi strankami in skupinami, ki pa jih ni želel poimenovati.
Na novembrskih lokalnih volitvah, ki so trenutno prednostna naloga SLS, bosta SLS in NLS nastopili še ločeno. "Nedavni kongres SLS oziroma to naše uspešno spravno srečevanje je prišlo preprosto prepozno, postopki za lokalne volitve so že tekli, liste kandidatov so bile oblikovane in zato smo se skupaj odločili, da bomo pogovore o združevanju nadaljevali, in verjamem tudi zaključevali, takoj po lokalnih volitvah," je pojasnil Podobnik. Obenem je zatrdil, da si SLS in NLS z županskimi kandidati v posameznih občinah ne bosta konkurirali, tako bo denimo v Mariboru SLS podprla županskega kandidata NLS Franca Kanglerja.
SLS bo imela sicer po Podobnikovih navedbah svoje kandidatne liste za člane občinskega sveta verjetno v vseh občinah, čeprav bo v nekaterih, predvsem manjših občinah, kjer pri volitvah v občinske svete velja večinski sistem, verjetno prišlo do oblikovanja skupne liste predvsem s sorodno NSi.
Po mnenju analitika lahko SLS na lokalni ravni ohrani svoj položaj
Ni pa še jasno, v koliko občinah bo SLS nastopila s svojimi županskimi kandidati. Podobnik sicer verjame, da bo SLS tudi po teh lokalnih volitvah najmočnejša stranka po številu županov, "čeprav se bo verjetno zgodilo, da bo nekaj več kandidatov za župana oziroma županjo nastopilo kot neodvisni ali skupni kandidat", k čemur je po njegovem mnenju pripomoglo "dolgoletno padanje teže SLS".
Analitik Andraž Zorko iz Valicona odločitve za neodvisne županske kandidature pripisuje tudi razširjenemu nezaupanju v politične stranke kot take. Ob tem pa meni, da lahko Podobnik poenoti vrste SLS, četudi opozarja, da so razmere v političnem prostoru precej drugačne od tistih v 90. letih.
"Močno dvomim, da to lahko pomeni vrnitev SLS v čase stare slave, verjetno bo pa dovolj, da se vrnejo v parlament," je dodal. Lahko pa SLS po Zorkovem mnenju ohrani svoj položaj na lokalni ravni, s Podobnikom na čelu pa to velja še toliko bolj.
Zeleni Slovenije načrtujejo nastop v 100 slovenskih občinah
Pred novembrskimi volitvami se je v skupno stranko povezalo tudi več zelenih strank, na nedavnem združitvenem kongresu na Ptuju sta se stranki Andrej Čuš in Zeleni Slovenije pridružili stranki Združeni zeleni in Zelena koalicija, ki jo tvorita Zeleni progres in Zelena stranka. Stranka, katere predsednik ostaja Čuš, pa odtlej nosi ime Zeleni Slovenije. Kot so sporočili iz stranke, se s tem "končuje obdobje skreganih in razdeljenih zelenih političnih strank".
Zeleni Slovenije na novembrskih volitvah načrtujejo nastop v 100 slovenskih občinah, v kratkem načrtujejo tudi predstavitev desetih županskih kandidatov. Glavne smernice programa bodo po njihovih navedbah varne ceste, kolesarske poti in pločniki ter primerno urejena komunalna infrastruktura. Na prvo mesto postavljajo čisto pitno vodo, opozarjajo pa tudi na po njihovem mnenju problematično področje onesnaženega zraka.
Zeleni Slovenije so bili sicer pred leti zastopani v DZ, v zadnjem obdobju pa niso eden ključnih političnih igralcev, čeprav zelena zavest v Sloveniji obstaja. Zorko je ob tem spomnil na množično akcijo Očistimo Slovenijo ter na visoke uvrstitve Slovenije na lestvici najčistejših držav in glede ločevanja smeti. Po njegovem mnenju morda ravno zaradi te ozaveščenosti Slovencev, ki jih večina živi na pol poti med mestom in vasjo v sožitju z naravo, zelene stranke na politični ravni ne igrajo pomembnejše vloge.
Po mnenju analitika so lahko zelene stranke uspešne v občinah z akutnim ekološkim problemom
Združene zelene stranke lahko tako po Zorkovem mnenju preboj dosežejo ravno v občinah, še posebej v tistih, v katerih imajo kak akuten ekološki problem, na primer neprijetno odlagališče, tovarno, ki smradi okolje, ali pa tvegano industrijo, na državni ravni pa ne.
Tako kot pri DeSUS, ki nagovarja populacijo upokojencev, gre po Zorkovih besedah tudi pri zelenih za stranke specifičnih interesov, ki pa morajo dokazati svojo legitimnost na tem področju. "Ne moreš biti zelen in se zavzemati za dobre odnose s Hrvaško in za vse drugo, za kar se zavzemajo ostale stranke," je pojasnil.
Ob tem je spomnil še na Čuševo politično preteklost v SDS, zato si bo moral po njegovem mnenju najprej ustvariti politično kredibilnost.
Ljubljana, 9. oktobra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.