Makedonija in Grčija sta z omenjenim sporazumom razrešili 27 let dolg spor o uradnem imenu nekdanje jugoslovanske republike, zaradi katerega so Atene blokirale pot Makedonije v Evropsko unijo in zvezo Nato.
Makedonski volivci bodo na referendumu odgovarjali na vprašanje: "Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?" Volišča bodo odprta od 7. do 19. ure. Referendum bo veljaven, če bo volilna udeležba najmanj 50 odstotkov.
Makedonski zunanji minister Nikola Dimitrov je v nedavnem pogovoru za nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung priznal, da so nenatančni volilni seznami eden od izzivov. Uradno je v Makedoniji 1,8 milijona volilnih upravičencev, zaradi množičnega izseljevanja iz države v zadnjih letih pa domnevajo, da od 300.000 do 400.000 volivcev dejansko ni več v državi. Zadnji popis prebivalstva so v Makedoniji izvedli leta 2002, je poročal britanski Financial Times.
"Glede na regijo dejansko potrebujemo volilno udeležbo med 65 in 70 odstotkov, da na papirju dosežemo 50 odstotkov," je pojasnil Dimitrov. Preračunano to pomeni, da se mora nedeljskega referenduma udeležiti najmanj 900.000 makedonskih volilnih upravičencev.
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če ne bo potrebnega referendumskega kvoruma, je Dimitrov dejal, da so nekateri makedonski ustavni pravniki mnenja, da bi moral o sporazumu ponovno odločati makedonski parlament. "V sporazumu je referendum omenjen kot možnost in ne kot nujnost," je še dejal.
V skladu z zadnjimi javnomnenjskimi raziskavami, ki jih povzema avstrijska tiskovna agencija APA, sporazum podpira 57 odstotkov vprašanih, 22 odstotkov jih je proti. 49 odstotkov jih je odločenih, da se bodo referenduma zagotovo udeležili in bodo glasovali za.
Makedonska vlada pod vodstvom premierja Zorana Zaeva je prepričana, da bo referendum uspešen. Svojo kampanjo je zasnovala pod geslom Da za evropsko Makedonijo, podpira jo tudi več manjših parlamentarnih strank.
Največja opozicijska stranka VMRPO-DPMNE, ki je bila v Makedoniji na oblasti med letoma 2006 in 2017, je odločna nasprotnica sporazuma. Pridružuje se jim tudi makedonski predsednik Gjorge Ivanov, ki je napovedal, da se referenduma ne bo udeležil.
VMRO-DPMNE se je sicer pred referendumom odločila za tihi bojkot in svoje pristaše pozvala, naj glasujejo po lastni vesti.
Rezultat referenduma za oblasti ne bo zavezujoč, saj gre za posvetovalni referendum, ki pa bo imel veliko politično težo, pri čemer bo pomembno vlogo še naprej imela opozicija. Za uveljavitev spremembe uradnega imena Makedonije v skladu s sporazumom bo namreč nujna sprememba makedonske ustave, za kar je v sobranju potrebna dvotretjinska večina, torej najmanj 80 poslancev. Vladajoča koalicija s 70 poslanci bo tako potrebovala še najmanj deset glasov iz opozicijskih vrst.
Nezanemarljiv je podatek, da je parlament junija letos sporazum z Grčijo ratificiral z zgolj 69 glasovi podpore. VMRO-DPMNE ima v 120-članskem sobranju 51 poslancev.
Vodja VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski je napovedal, da bo njegova stranka spoštovala rezultate referenduma. Deset dni pred glasovanjem je celo izjavil, da bo vodstvo stranke svoje poslance pozvalo, naj podprejo napovedane spremembe ustave. Pred tem je več kot deset poslancev VMRO-DPMNE napovedalo, da bodo v parlamentu glasovali proti.
V dnevih pred referendumom je bila makedonska vlada deležna velike podpore mednarodne javnosti, saj so Skopje obiskali številni politiki iz držav članic EU z nemško kanclerko Angelo Merkel na čelu, in ZDA. Merklova je obisk v Skopju izkoristila za to, da je Makedonce pozvala, naj izrabijo zgodovinsko priložnost. Tudi evropski komisar za širitev Johannes Hahn je makedonskim volivcem sporočil, da sta prihodnost države in njena evropska perspektiva v njihovih rokah.
Makedonijo je obiskal tudi ameriški obrambni minister Jim Mattis, ki je posvaril pred vpletanjem Rusije v referendumsko kampanjo. Zaev je takrat zagotovil, da za to ni nobenih dokazov. Ni skrivnost, da Rusija ni zadovoljna s približevanjem Makedonije zvezi Nato, medtem ko članstvu v EU ne nasprotuje.
Če bo makedonski parlament izglasoval spremembo ustave, bo na potezi grški parlament. Če bo sobranje spremembo ustave potrdilo še pred koncem leta, bo ratifikacija sporazuma v grškem parlamentu na dnevnem redu predvidoma v začetku prihodnjega leta. Grški premier Alesis Cipras se bo moral takrat spopasti z nasprotovanjem znotraj lastne koalicije.
Če bo Skopju in Atenam uspelo premagati vse ovire na poti do uveljavitve sporazuma, bo EU junija 2019 začela pristopna pogajanja z Makedonijo. Status države kandidatke je Makedonija dobila že davnega leta 2005, a je bil proces približevanja EU zaradi grške blokade zaustavljen. Zveza Nato se z Makedonijo za članstvo v severnoatlantskem zavezništvu pogaja od konca julija. Pogajanja naj bi trajala 18 mesecev.
Tako v Makedoniji kot Grčiji sicer obstajajo sile, ki si ne želijo rešitve dolgoletnega makedonsko-grškega spora.
Skopje, 26. septembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
