Agencija za varnost prometa je namreč včeraj na strokovni okrogli mizi v Ljubljani zainteresirani javnosti predstavila raziskavo o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa za obdobje od leta 2011 do 2017. Raziskavo je opravil Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, gre pa za nadgradnjo podobne raziskave za obdobje od leta 2009 do 2011.
Po besedah direktorja agencije Igorja Velova so z raziskavo, ki je najbolj celovita v Evropi, preverili, kaj vse vpliva na varnost v cestnem prometu ter kako na varnost vplivajo ukrepi, ki jih sprejemajo, ter preventivne akcije. Na podlagi ugotovitev bodo nato sprejemali nove ukrepe in predlagali morebitne spremembe zakonodaje.
Po besedah vodje raziskave Dragana Petrovca med ugotovitvami morda najbolj pade v oči ta, da bi se letno število mrtvih na slovenskih cestah zmanjšalo za sedem, če bi povprečno hitrost zmanjšali za dva odstotka. Glede na to, da v javnosti prevladuje prepričanje, da vozniki uporabljajo varnostne pasove, se mu zdi zanimiva tudi ugotovitev, da kar okoli 40 odstotkov udeležencev prometnih nesreč ni uporabilo varnostnega pasu.
V raziskavi so po besedah Petrovca analizirali tudi zakonodajo, pri čemer so ugotovili, da se kazni za prometne prekrške pri nas v zadnjih letih skokovito zvišujejo (v primerjavi z Nemčijo smo po raziskavi za obdobje 2009-2011 petkrat strožji), pri čemer se postavlja vprašanje, ali je to smiselno. "Za kazniva dejanja in nasploh kriminaliteto namreč velja, da preventivno ne deluje toliko višina kazni, ampak zanesljivost, da bo kazen izrečena in da bo izrečena hitro," je dejal.
Statistika iz opravljene raziskave sicer kaže, da je število prometnih nesreč v Sloveniji od leta 2001 do leta 2017 upadlo za več kot polovico - z 39.401 na 17.584 - nekoliko manj pa je upadlo število nesreč s telesno poškodbo (z 8956 na 6084). Precej je upadlo tudi število smrti v prometu (z 278 na 104), kar po besedah zunanjega sodelavca inštituta Bogomila Brvarja kaže, da je Slovenija na "stabilni poti k večji varnosti cestnega prometa".
Med najbolj tveganimi skupinami so motoristi, kjer je Velov postregel z zanimivim podatkom, da je možnost, da se smrtno ponesrečite z motorjem, skoraj sedemkrat večja od možnosti, da se smrtno ponesrečite z avtomobilom. Tvegana skupina so tudi kolesarji.
Iz raziskave je razvidno, da sta še vedno glavna krivca za prometne nesreče neprilagojena hitrost in alkohol. Pri slednjem statistika kaže, da policija letno opravi okoli 400.000 alkotestov, pri čemer se število pozitivnih na alkohol od leta 2011 ne zmanjšuje in se konstantno giblje pri okoli štirih odstotkih.
Ljubljana, 26. septembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
