Reševanje nakopičenih težav v zdravstvu nujno, a verjetno drago
Novi predsednik vlade Marjan Šarec je že večkrat zdravstvo uvrstil v sam vrh prioritet mandata in ga označil za najzahtevnejše področje. Njegovi oceni pritrjujejo tudi velika pričakovanja zdravniškega ceha.
Prva naloga novoimenovane vladne ekipe bo skrajševanje nedopustno dolgih čakalnih vrst, ob čemer se zaveda, da brez dodatnih finančnih injekcij v zdravstvo ne bo šlo. Ali povedano z besedami novega zdravstvenega ministra Sama Fakina: čakalne dobe lahko skrajšajo na nič, a bi za to potrebovali 100 milijonov evrov.
Šarec je danes v predstavitvi ministrske ekipe dejal, da "ne gre samo za denar, gre tudi za organizacijo dela, zagotovitev kapacitet, predvsem pa zagotoviti dovolj kadra". Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo delovanje ministrstva in vseh zdravstvenih ustanov v Sloveniji potekalo usklajeno, saj bo v nasprotnem primeru nemogoče doseči kakršenkoli rezultat. Finance, strokovnost in sodelovanje so po njegovem mnenju ključni za reševanje nakopičenih problemov.
Na seznamu koalicijskih zavez je postopno povečanje skupnih sredstev za zdravstvo do konca mandata na devet odstotkov BDP. Hkrati pa vlado čaka zahteven izziv zagotavljanja vzdržnosti zdravstvene blagajne. Koalicija predvideva tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Poleg tega je med področji, kjer je treba ukrepati nemudoma, reševanje otroške srčne kirurgije, saj dogajanje na tem področju že lep čas buri duhove slovenske javnosti.
Čakajo jih milijonske zahteve sindikatov javnega sektorja
Še eden od ministrov, ki bo moral rokave zavihati nemudoma, je minister za javno upravo Rudi Medved. Šarčev predhodnik Miro Cerar je namreč odstopil pred sklenitvijo sporazuma s sindikati javnega sektorja, ti so nato stavkovne aktivnosti zamrznili. Medveda tako čakajo več sto milijonov evrov vredne zahteve različnih poklicnih skupin javnega sektorja. Sindikalisti sicer pričakujejo, da bo nova vlada nadaljevala pogajanja tam, kjer jih je Cerarjeva končala.
Koalicijske stranke med načrti na področju javne uprave navajajo prenovo sistema plač v javnem sektorju glede na značilnosti posameznih poklicev z natančno opredelitvijo nagrajevanja glede na učinkovitost ter uspešnost. Prav tako bi nadgradile sistem javnega naročanja, racionalizirale delovanje državne uprave, lokalnim skupnostim pa bi povečale pristojnosti in odgovornosti.
Je pa Medved že ocenil, da enoten plačni sistem po njegovi oceni kljub anomalijam v tem trenutku nima alternative.
Želje proti finančnim zmožnostim
Tako urejanje zdravstva kot pomiritev strasti v javnem sektorju bosta za novo vlado pomenili iskanje ravnovesij med željami in finančnimi zmožnostmi. Proračun za prihodnje leto bodo tako prilagodili skladno z zavezami iz koalicijske pogodbe. Glavni vodili koalicije pri vodenju javnih financ naj bi bili po napovedih vendarle javnofinančna vzdržnost in upoštevanje fiskalnega pravila. Posledično se obetajo spremembe pri obdavčitvi dohodkov gospodarskih družb in kapitalskih dobičkov, predvsem z napovedjo teh zadnjih pa si je vlada že ustvarila fronto s predstavniki gospodarstva.
S sklenitvijo sporazuma z Levico je sicer koalicijska pogodba dobila še bolj socialne poteze, kot so se zarisovale sprva. S ciljem približevanja obremenitev za delodajalce in delojemalce želijo postopoma dvigniti prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delodajalce. Vzpostaviti želijo demografski sklad, sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi ter povišati pokojnine, socialno pomoč, nadomestilo za brezposelnost ter minimalno plačo.
Vprašanje pa je tudi, ali bodo lahko našli skupni jezik glede upravljanja državnega premoženja. V LMŠ so napovedali nadaljevanje postopkov prodaje NLB, za manjšinsko vlado pa bo eden prvih preizkusnih kamnov tudi imenovanje guvernerja Banke Slovenije.
Šarec je danes dejal, da se je mnogo in preveč v zadnjih dneh govorilo o davkih in gospodarstvu, kritike, da bo ta vlada uničila podjetniško pobudo in ustvarila neke vrste evropsko Venezuelo, pa odločno zavrnil: "Nikoli in nikdar!"
Kontinuiteta zunanje politike tudi v luči zagotavljanja nacionalne varnosti
Na področju zunanje politike večjih sprememb ni pričakovati, saj se na to mesto seli dosedanji premier Miro Cerar. Predvsem v odnosu do Hrvaške bo zagovarjal spoštovanje mednarodnega prava in uveljavitev arbitražne odločbe o meji. Napoveduje tudi "bolj uravnoteženo" zunanjo politiko v smislu odnosov z ZDA in Rusijo. Eden večjih diplomatskih izzivov za to vlado pa bo predsedovanje Svetu EU v drugi polovici leta 2021.
Posebej je koalicija izpostavila skrb za varnost, tudi v luči še vedno aktualnih migracij v Evropo. Tako bo na tem delu pomembno sodelovanje Cerarja z njegovim predhodnikom Karlom Erjavcem, ki odhaja na obrambni resor, ter z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem, ki ima z obvladovanjem migracij že nekaj izkušenj. Obeta se dolgo pričakovana prenova sistemov nacionalne varnosti in tudi sprejem nove resolucije nacionalne varnosti. Ograja na meji s Hrvaško bo ostala oz., kot so zapisali v koalicijski pogodbi, "jo bodo odstranili, ko bodo razmere to dopuščale".
Nadaljevanje projekta drugi tir
Eden večjih projektov, kjer bo nova vlada morala nadaljevati s podedovanim, je tudi začetek gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Sicer pa naj bi pri razvoju in infrastrukturi iskala ravnovesje s skrbjo za okolje.
Več sredstev med drugim napovedujejo še za znanost, šport in kulturo ob ničelnem davku na knjige, za mlade pa najemniška stanovanja in shemo pripravništev.
Nekaj reformnega naboja je razbrati tudi iz napovedi na področju sodstva, saj med drugim napovedujejo preizkusno dobo za sodnike. Prav tako napovedujejo razmislek o spremembi proporcionalnega volilnega sistema ter dodatnem volilnem dnevu in podaljšanju odprtja volišč.
Ljubljana, 13. septembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
