c S

Nejasnosti pravne narave odloka

10.09.2018 Slovenski mediji so nedavno poročali o izbiri "strateškega partnerja" (kitajsko državno podjetje Hisense), ki naj bi velenjsko Gorenje rešil pred črnim scenarijem. Na Ministrstvu za finance so po poročanju STA "ponovili stališče, da je strategija upravljanja kapitalskih naložb države političen dokument, ki ga je sprejel državni zbor. Naloga poslovodstva družb v državni lasti je maksimiranje vrednosti podjetja za lastnika. Končno odločitev o prodaji bo sprejelo poslovodstvo KAD, ki mora oceniti vrednost naložbe, če ostanejo lastniki v obstoječem deležu oz. če se iz družbe umaknejo".


Obvod za razlago, skladno s trenutnimi interesi?

V izhodišču gre za vprašanje identifikacije pravne narave strategije: če KAD ali SDH nista vezana na Strategijo upravljanja, se sama odločata, in obratno; če sta, jo morata upoštevati. V strategiji upravljanja naložb Republike Slovenije, tj. v Odloku o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države je Gorenje opredeljeno kot pomembna (ne torej kot strateška ali portfeljska) naložba. Glede na 12. in 14. člen Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) so pomembne naložbe tiste, v katerih želi Republika Slovenija ohraniti ključne razvojne dejavnike v državi. Minimalni delež v naložbah, ki so s strategijo določene kot pomembne naložbe, je 25 odstotkov in en glas. Ali bo torej država ohranila delež ali pa naj bi prejela nekaj deset milijonov evrov, je vprašanje, ki ga mora rešiti ali KAD ali Državni zbor Republike Slovenije tako, da odgovori na vprašanje: je strategija torej pravno zavezujoča ali ne?

ZSDH-1 in strategija

Po ZSDH-1 so cilji upravljanja naložb (4. člen) povečevanje vrednosti naložb, zagotavljanje čim višjega donosa za lastnike in uresničevanje drugih morebitnih strateških ciljev v naložbah, ki so opredeljene kot strateške z akti upravljanja. Podrobni cilji upravljanja posamezne naložbe so določeni s strategijo upravljanja naložb glede na vrsto posamezne naložbe. Odgovorno ravnanje članov organov in drugih odgovornih oseb SDH (tretji odstavek 6. člena) se zagotovi zlasti z oblikovanjem, dokumentiranjem ter nadziranjem upravljanja in delovanja SDH po veljavnih predpisih, pa tudi z vzpostavitvijo in delovanjem notranjih politik ter sestave SDH, ki omogoča in zagotavlja učinkovit sistem nadzora in upravljanja naložb SDH v podrejenih ali povezanih družbah skladno s ciljem, strategijo in letnim načrtom upravljanja naložb. Glede na načelo neodvisnosti (7. člen) SDH in njegovi organi niso vezani na navodila državnih organov ali tretjih oseb, pri izpolnjevanju nalog skladno s tem zakonom pa morajo delovati neodvisno in samostojno. Izjema so določbe tega zakona o obveznem upoštevanju ciljevdoločenih v strategiji in drugih aktih upravljanja, določbe tega zakona o razpolaganju z naložbami, dokler strategija ni sprejeta, in morebitne določbe posebne zakonodaje, ki velja za posamezne naložbe.

Po 10. členu se naložbe SDH in Republike Slovenije uvrstijo v skupine naložb, ki imajo enake ali podobne značilnosti in uresničujejo enake ali podobne cilje. Vse naložbe SDH in Republike Slovenije se s strategijo skladno s tem zakonom uvrščajo v strateške, pomembne naložbe in portfeljske naložbe. Po 11. členu so strateške naložbe tiste, s katerimi Republika Slovenija poleg gospodarskih dosega tudi strateške cilje. Strateški cilji so cilji, povezani z upravljanjem državne infrastrukture, cilji, povezani z opravljanjem javnih služb, varnostni cilji, razvojni cilji in drugi cilji, pri katerih se upoštevajo pomembni družbeni interesi. Odločitev o tem, kakšna je vrsta posamezne naložbe, je politična in jo sprejme državni zbor s strategijo. Minimalni delež v naložbah, ki so s strategijo določene kot strateške naložbe, je 50 odstotkov in en glas. Možnost znižanja pod minimalni delež mora izrecno predvidevati strategija (14. člen). 


Naloga SDH je, da pripravi merila za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države (oblikovana morajo biti glede na vrsto naložbe), ki morajo upoštevati strateške cilje, ki jih določa strategija, ter določati tudi ekonomske in finančne cilje (17. člen). Strategija upravljanja naložb (28. člen) določa: (a) opredelitev in razvrstitev naložb na posamezne vrste naložb skladno z 10. členom tega zakona, (b) opredelitev razvojnih usmeritev Republike Slovenije kot delničarke ali družbenice družb in (c) posamezne strateške cilje, ki jih Republika Slovenija želi uresničiti z vsako naložbo, opredeljeno kot strateško. Glede na omenjene zakonske vsebinske dele strategije v povezavi s 7., 11. in 17. členom ZSDH-1 lahko sklepamo, da bi bilo zavezujoče za SDH upoštevati le točko (c), tj. strateške cilje, ki jih Republika Slovenija želi uresničiti z vsako naložbo, opredeljeno kot strateško. A contrario so torej portfeljske in pomembne naložbe v samostojnem upravljanju SDH - tako tudi vprašanje Gorenja. Vendar - kaj pa pravna narava odloka? Ali je Državni zbor z določanjem upoštevanja strategije želel KAD/SDH zavezati ali le usmeriti?

Pravna narava strategije

Člen 29 določa, da strategijo na predlog vlade sprejme državni zbor in velja do sprejetja nove strategije. Državni zbor lahko razveljavi ali spremeni strategijo le s sprejetjem nove strategije. Predlog strategije z obrazložitvijo pripravi vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance. To ministrstvo lahko od SDH in DUTB zahteva mnenja ali izhodišča za pripravo strategije. SDH lahko ministrstvu, pristojnemu za finance, predloži predlog za spremembe strategije, če to zahtevajo spremenjene gospodarske razmere (tudi iz tega člena se da razbrati, da bi moral SDH delovati skladno s strategijo; če bi spremenjene gospodarske razmere narekovale drugačne strateške cilje, zakon predvideva, da je treba podati predlog za spremembo strategije). Letni načrt upravljanja naložb (30. člen) sprejme uprava SDH na podlagi sprejete strategije. V njem se opredelijo podrobni cilji SDH pri upravljanju posameznih naložb ter ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev. Letni načrt upravljanja naložb določa tudi pričakovane denarne tokove iz upravljanja naložb v lasti SDH in Republike Slovenije ...

Nadaljevanje članka za naročnike >> dr. Mirko Pečarič: Nejasnosti pravne narave odloka, ali na portalu Pravna praksa, 2018, št. 28-29


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.