Ti kriteriji naj bi omogočali spoznanje, ali naprava vsebuje (umetno) inteligenco. Turingovega testa, o katerem tečejo polemične razprave, ali je res najprimernejši test za ugotavljanje umetne inteligence, do danes ni prestala še nobena naprava.
Človeštvo letvico stanja tehnike vztrajno potiska v smer umetne inteligence in že danes s pridom uporablja metode, ki bodo nekoč lahko privedle do tega, da ne bomo več sposobni razločiti, ali se pogovarjamo z napravo ali s človekom. Ugiba se, da bo trajalo vsaj še nekaj desetletij, da bo kakšna naprava prvič prestala Turingov test - pomemben mejnik pri tem bi lahko pomenilo kvantno računalništvo. Medtem navedene metode vstopajo v naš vsakdanjik, ne da bi se tega zavedali. Razmah je pospešil zlasti napredek na področju mobilne telefonije.
Danes te metode uporabljamo vselej, ko koristimo prepoznavanje podob (tudi obrazov), govora in prstnih odtisov, pisave (na primer podatkov o kreditni kartici ali na osebnih dokumentih), obdelavo naravnega jezika (na primer pogovor z napravami, ki pa še ne podpirajo slovenščine), napovedno analitiko in globoko učenje (ang. deep learning), ki računalnikom omogoča, da vidijo in razločijo predmete, besedila, slike in videoposnetke. Finančne institucije jih uporabljajo na primer pri zaznavanju zlorab, ponudniki blaga in storitev pa pri predvidevanju prednostnih želja svojih strank na osnovi izdelave njihovega profila.
Čeprav je bilo že uvodoma pojasnjeno, da prave oziroma krepke umetne inteligence (ang. strong AI) po Turingu še vsaj nekaj desetletij ne bo, pa so zaradi uporabe metod strojnega učenja (ang. machine learning) že danes na voljo računalniški programi in izdelki z naprednimi metodami obdelovanja in uporabe podatkov - te poznamo pod izrazom "uporabna umetna inteligenca" (ang. applied AI).
Računalniški programi, ki temeljijo na strojnem učenju, imajo v nasprotju z običajnimi računalniškimi programi sposobnost, da rezultate na podlagi odziva uporabnika stalno izboljšujejo in se učijo, ne da bi to terjalo njihovo vnovično specifično programiranje. Tudi metode strojnega učenja niso nove, saj sta bila že leta 1960 razvita prvi računalniški progam za strojno učenje in nevronska mreža, ki se je zgledovala po strukturi človeških možganov. Zanimanje za tovrstne metode se je okrepilo zaradi nekaterih odmevnih tehnoloških dosežkov in razmaha računalništva v oblaku, ki omogoča hitrejše, cenejše in prilagodljive rešitve obdelovanja velikih količin podatkov. Šele navedeni tehnološki razvoj je omogočil, da je strojno učenje izkoristilo svoje potenciale in postalo dostopno ter s tem uporabno v vsakodnevnem življenju.
Turingov testTuringov test ne daje odgovora na vprašanje, ali obravnavano ravnanje odraža inteligenco, ampak ali temelji na človeku podobnem razmišljanju. Ljudje ravnajo pametno ali nespametno, obstaja pa tudi tretja kategorija ravnanj, to so pametna ravnanja, ki jih ne izvršujejo ljudje (nečloveška inteligentna ravnanja) ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> mag. Mitja Podpečan: Uvod v umetno inteligenco za pravnike, ali na portalu Pravna praksa, 2018, št. 28-29
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
