c S

Uvod v umetno inteligenco za pravnike

07.09.2018 Zamisel o napravah, ki se samodejno odločajo inteligentno, ni nova. Raziskovalno področje umetne inteligence se je oblikovalo v obdobju po drugi svetovni vojni. Alan Turing je leta 1950 predstavil kriterije, ki so postali prepoznavni pod imenom Turingov test.


Ti kriteriji naj bi omogočali spoznanje, ali naprava vsebuje (umetno) inteligenco. Turingovega testa, o katerem tečejo polemične razprave, ali je res najprimernejši test za ugotavljanje umetne inteligence, do danes ni prestala še nobena naprava.

Človeštvo letvico stanja tehnike vztrajno potiska v smer umetne inteligence in že danes s pridom uporablja metode, ki bodo nekoč lahko privedle do tega, da ne bomo več sposobni razločiti, ali se pogovarjamo z napravo ali s človekom. Ugiba se, da bo trajalo vsaj še nekaj desetletij, da bo kakšna naprava prvič prestala Turingov test - pomemben mejnik pri tem bi lahko pomenilo kvantno računalništvo. Medtem navedene metode vstopajo v naš vsakdanjik, ne da bi se tega zavedali. Razmah je pospešil zlasti napredek na področju mobilne telefonije.

Danes te metode uporabljamo vselej, ko koristimo prepoznavanje podob (tudi obrazov), govora in prstnih odtisov, pisave (na primer podatkov o kreditni kartici ali na osebnih dokumentih), obdelavo naravnega jezika (na primer pogovor z napravami, ki pa še ne podpirajo slovenščine), napovedno analitiko in globoko učenje (ang. deep learning), ki računalnikom omogoča, da vidijo in razločijo predmete, besedila, slike in videoposnetke. Finančne institucije jih uporabljajo na primer pri zaznavanju zlorab, ponudniki blaga in storitev pa pri predvidevanju prednostnih želja svojih strank na osnovi izdelave njihovega profila.

Kaj je umetna inteligenca?

Umetna inteligenca je znanost, ki se ukvarja z vprašanjem, kako izdelati inteligentne naprave, zlasti računalniške programe, ki posnemajo človeško inteligenco, pri tem pa se ne omejuje na biološko zaznavne metode.Umetno inteligenco opredeljujejo kot znanost, ki skuša računalnike usposobiti, da bi pri odločanju uporabili inteligenco s spoznavno močjo, podobno človeški.

Čeprav je bilo že uvodoma pojasnjeno, da prave oziroma krepke umetne inteligence (ang. strong AI) po Turingu še vsaj nekaj desetletij ne bo, pa so zaradi uporabe metod strojnega učenja (ang. machine learning) že danes na voljo računalniški programi in izdelki z naprednimi metodami obdelovanja in uporabe podatkov - te poznamo pod izrazom "uporabna umetna inteligenca" (ang. applied AI).

Računalniški programi, ki temeljijo na strojnem učenju, imajo v nasprotju z običajnimi računalniškimi programi sposobnost, da rezultate na podlagi odziva uporabnika stalno izboljšujejo in se učijo, ne da bi to terjalo njihovo vnovično specifično programiranje. Tudi metode strojnega učenja niso nove, saj sta bila že leta 1960 razvita prvi računalniški progam za strojno učenje in nevronska mreža, ki se je zgledovala po strukturi človeških možganov. Zanimanje za tovrstne metode se je okrepilo zaradi nekaterih odmevnih tehnoloških dosežkov in razmaha računalništva v oblaku, ki omogoča hitrejše, cenejše in prilagodljive rešitve obdelovanja velikih količin podatkov. Šele navedeni tehnološki razvoj je omogočil, da je strojno učenje izkoristilo svoje potenciale in postalo dostopno ter s tem uporabno v vsakodnevnem življenju.

Turingov test

Oče Turingovega testa Alan Turing, ki je med drugo svetovno vojno ključno pripomogel k razbitju nemške Enigme, kar je zaveznikom omogočilo (hitrejšo) zmago nad nacistično Nemčijo, si je zamislil, da je mogoče kot umetno inteligenco označiti le takšno napravo, katere odgovorov človek ne zna prepoznati kot odgovorov naprave. Turingov test predpostavlja tri udeležence pisne komunikacije - danes najpogosteje spletnega klepeta. Ocenjevalcu je znano, da je eden izmed njegovih sogovornikov naprava, drugi pa človek. Ocenjevalec obema zastavlja ista vprašanja in po izčrpanju seznama vprašanj sprejme odločitev o tem, kateri od njegovih sogovornikov je človek. Test torej temelji na simultanem primerjanju odgovorov.

Turingov test ne daje odgovora na vprašanje, ali obravnavano ravnanje odraža inteligenco, ampak ali temelji na človeku podobnem razmišljanju. Ljudje ravnajo pametno ali nespametno, obstaja pa tudi tretja kategorija ravnanj, to so pametna ravnanja, ki jih ne izvršujejo ljudje (nečloveška inteligentna ravnanja) ...

Nadaljevanje članka za naročnike >> mag. Mitja Podpečan: Uvod v umetno inteligenco za pravnike, ali na portalu Pravna praksa, 2018, št. 28-29


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.