Z dogovorom določita tudi trajanje delovnega razmerja. Navedena ureditev je de facto pomenila omejitev svobode javnih uslužbencev, da sami odločijo, kdaj gredo v pokoj, in v primerjavi z drugimi zaposlenimi uvedla dejansko diskriminacijo in neenakost na podlagi starosti. Ne bom navajal vseh predpisov, kolektivnih in drugih pogodb ter dokumentov, ki so bili s tem kršeni, ker bi to presegalo namen tega članka.
V obrazložitvi k 205. členu (kasnejši 188. člen) predloga ZUJF, ki jo je za Državni zbor pripravila Vlada RS na svoji 10. redni seji 12. aprila 2012, se je pri tem sklicevala na Direktivo Sveta 2000/78/ES, ki določa okvir boja proti diskriminaciji zaradi starosti. Direktiva v 6. členu določa, da kadar država članica EU predvidi različno obravnavanje državljanov zaradi starosti, ki je v kontekstu nacionalnega prava objektivno in razumsko utemeljeno z legitimnim ciljem, vključno z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, delovnega trga in poklicnega usposabljanja, in če so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni, takšna ureditev ne pomeni diskriminacije.
Problem je v tem, da vlada diskriminacije zaradi starosti ni nikjer objektivno in razumno utemeljila z legitimnimi cilji, ki jih navaja prvi odstavek 6. člena navedene direktive.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je sprožila postopek za oceno ustavnosti prvega odstavka in prvega stavka 188. člena ZUJF pred Ustavnim sodiščem RS. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-120/12-31 z dne 6. marca 2014 zahtevo zavrglo (proti sta glasovali le sodnici dr. Dunja Jadek Pensa in dr. Etelka Korpič - Horvat) in se tako ni lotilo njene vsebinske obravnave.
Če je kdo pričakoval, da bo nova politična garnitura, ki je oblast prevzela jeseni 2014, po prenehanju veljavnosti določb ZUJF-a odpravila te administrativne nebuloze in se lotila vsebinskega reševanja problema, se je pošteno zmotil. Namesto da bi začasni ukrep prenehal veljati, ko je rast bruto domačega proizvoda dve leti zapored presegla 2,5 odstotka, je nova vlada prisilno upokojevanje celo pospešila in odpravila možnost svobodnega dogovora o trajanju delovnega razmerja med delodajalcem in javnim uslužbencem, ki ga je omogočal tretji odstavek 188. člena ZUJF. To vsebino je za leti 2016 in 2017 povzel Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS 16 in 17), ki je dodatno omejil trajanje oziroma podaljšanje delovnega razmerja na eno leto.
ZUPPJS za leto 2018 ni bil sprejet, zato je ostal odprt kup vprašanj, ki jih poskuša vsak reševati po svoje. Za tiste, ki bodo pogoje za upokojitev izpolnili v letu 2018, omejitve sicer ne veljajo več, medtem ko bodo tisti, ki so padli v vmesno obdobje, zgolj kolateralna škoda, če ne bodo svojih pravic poiskali po sodni poti.
Samo po sebi se postavlja vprašanje, zakaj je bilo potrebno prisilno upokojevanje. Kaj je bil vzrok za zakonsko ureditev prisilnih upokojitev javnih uslužbencev?
Nadaljevanje članka za naročnike >> mag. Vinko Skale: Perverznost prisilnih upokojitev v javnem sektorju, ali na portalu Pravna praksa, 2018, št. 26
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
