Za nastanek pogodbe, tudi pogodbe o organiziranju potovanja, veljajo v načelu splošne določbe obligacijskega prava, kot tudi za vsa vprašanja, ki zadevajo sklenitev pogodbe, kraj in čas sklenitve, vsebino ponudbe in njen sprejem itd. Obstajajo pa pri pogodbi o organiziranem potovanju določene posebnosti. Potnik, ki želi potovati, vzpostavlja svoj prvi kontakt bodisi neposredno z organizatorjem potovanja bodisi s posrednikom potovanja, ki mu daje predloge, mu svetuje in ga obvešča o možnostih potovanj. Običajno se pri tem potniku ponudi brošura ali katalog potovanj, ki poleg cen in storitev posameznih organiziranih potovanj vsebuje tudi splošne pogoje potovanja organizatorja potovanja. Če se potnik odloči za izbrano potovanje, izpolni in podpiše prijavo za potovanje, v kateri označi potovanje, ki se ga želi udeležiti, da svoj naslov in poda izjavo, da je seznanjen s splošnimi pogoji potovanja. Prijavo je možno podati tudi ustno, po telefonu, teleprinterju, s poslanim pismom itd. Če so na voljo razpoložljiva mesta, organizator potovanja potrdi prijavo in o tem obvesti potnika oziroma posrednika potovanja. Sprejem obvestila je trenutek, v katerem je sklenjena pogodba o organiziranju potovanja.
Osnove pogodbenega razmerja
Pogodba o organiziranju potovanja se od posredniške pogodbe o potovanju razlikuje po svojem predmetu. Pri posredniški pogodbi o potovanju je lahko njen predmet prav tako priskrbeti večje število storitev, toda ne kot skupek storitev, ki so na podlagi premišljenega načrta osebe medsebojno povezane v enkratno organsko celoto, temveč kot skupek izoliranih storitev. To razlikovanje je lahko večkrat oteženo, zato se postavlja vprašanje, kdaj je skupek storitev predmet organiziranega potovanja. Pri odgovoru na zastavljeno vprašanje je treba upoštevati več pogodbenih elementov, predvsem število in vrsto storitev. Storitve prevoza in bivanja ter druge storitve, ki so z njima povezane, kot na primer hrana, ogled mesta z vodičem itd., napotujejo na zaključek, da gre za organizirano potovanje. Jezikovna razlaga besedila, po katerem tvori predmet pogodbe "skupek storitev, ki ga sestavljajo prevoz, bivanje in druge storitve, ki so z njima povezane", vodi k sklepu, da obstaja pogodba o organiziranju potovanja samo, če so s predmetom zaobsežene vsaj tri storitve - prevoz, bivanje in storitev, ki je povezana s prevozom oziroma bivanjem. Vendar bi se s takšno razlago precej zožilo področje uporabe določb, ki se nanašajo na pogodbo o organiziranju potovanja, zato se je bolje nagibati k logični razlagi. Takšen pomen besedila odpira vrata vsem v praksi in teoriji poznanim kombinacijam ter omogoča uresničevanje določene družbene potrebe. Ko gre za skupek storitev, je treba upoštevati njihovo medsebojno razmerje. "Skupek storitev" ni le prost skupek nepovezanih storitev, temveč gre za rezultat njihovega premišljenega razporejanja in sinhroniziranega vzajemnega razmerja, ki končno pripelje do novega bistva - organiziranega potovanja.
Potrdilo o potovanju oziroma program potovanja izražata povezanost storitev v določeno premišljeno in koherentno celoto ter kažeta na pogodbo o organiziranju potovanja. Pomembno vlogo ima tudi pavšalna oziroma skupna cena, ki predstavlja denarni znesek, enakovreden enotnemu značaju storitev. Ne nazadnje je pomembno tudi, da organizator potovanja sklepa pogodbo s ponudniki storitev v svojem imenu in za svoj račun in praviloma mnogo prej, preden se sklenejo pogodbe o organiziranem potovanju. Zaradi tega obveznosti organizatorja potovanja, da "priskrbi skupek storitev", ne smemo pojmovati kot dejavnost posredovanja, temveč kot dejavnost, ki sestoji iz oprave vseh pravnih in dejanskih dejanj, ki so potrebna, da se potniku priskrbi skupek storitev (organizirano potovanje) po programu potovanja. Pri tem je za pojem pogodbe nepomembno, ali bo posamezne storitve organiziranega potovanja opravil organizator ali izvajalci turističnih storitev, ki jim zaupa njihovo izvršitev.
Pri pogodbi o organiziranju potovanja je bistveno, da skupku storitev, ki jih pojmujemo kot nedeljivo celoto, ustreza le en pogodbeni odnos med organizatorjem potovanja, ki "prodaja", in potnikom, ki za pavšalno ceno "kupuje" potovanje, njegovo zamisel in realizacijo kot celoto, in ne posameznih storitev, ki ga sestavljajo. Pogodbo o organiziranju potovanja sklepajo praviloma potniki in organizatorji potovanja. V vlogi potnika se lahko pojavi vsaka fizična oseba, ki uporablja storitve organiziranega potovanja, ne glede na to, ali je sama sklenila pogodbo in plačala pavšalno ceno ali je to zanjo storila neka druga fizična ali pravna oseba. Pogodba o organiziranju potovanja se v praksi praviloma pojavlja kot adhezijska pogodba, katere vsebino dopolnjujejo splošni pogoji in program potovanja.
Potrdilo o potovanju
Organizator potovanja je ob sklenitvi pogodbe dolžan izdati potrdilo o potovanju. Zaradi sestavljenosti pogodbenega razmerja je potrdilo o potovanju namenjeno tudi lažjemu spoznanju in dokazovanju njene vsebine, s čimer se zmanjšuje tudi možnost nelojalnega odnosa med pogodbenima strankama. S potrdilom o potovanju je zadovoljeno potrebi strank po večji pravni varnosti. Potrdilo o potovanju mora vsebovati naslednje elemente:
- kraj in dan izdaje;
- označba in naslov organizatorja potovanja;
- kraj in dan začetka in konca potovanja;
- dnevi bivanja;
- podatki o prevozu, bivanju in o drugih storitvah, ki so zajete v skupni ceni;
- najmanjše število potnikov;
- skupna cena za skupek storitev, predvidenih v pogodbi;
- pogoji, pod katerimi lahko potnik zahteva odstop od pogodbe (razvezo), in
- drugi podatki, za katere se šteje, da bi bilo koristno, da jih vsebuje potrdilo.
Ob sklenitvi pogodbe o organiziranju potovanja izroči organizator potniku program potovanja, brošuro ali katalog, v katerem so razdelani vsebina organiziranega potovanja, nasveti, obvestila in splošni pogoji poslovanja. Na ta način program potovanja in v njem vsebovani pogoji postanejo sestavni del sklenjene pogodbe o organiziranju potovanja. Če bi naknadno izdano potrdilo o potovanju po svoji vsebini odstopalo od vsebine programa potovanja (na primer druge storitve, različen urnik), bi bilo vprašanje, kaj je dejanska vsebina pogodbe. Predmet pogodbe je vsebina potrdila o potovanju vse do tedaj, dokler potnik z dokazom o nasprotnem (na primer s sklicevanjem na program potovanja, da se vsebina potrdila o potovanju ne sklada z vsebino pogodbe) ne ovrže domneve pravilnosti vsebine potrdila o potovanju.
Potrdilo o potovanju in program potovanja samo pričata o vsebini pogodbe o organiziranem potovanju, nista pa niti legitimacijska papirja niti znaka, niti se z njima ne da dokazovati pogodbenega razmerja potnika ali ponudnika storitev in organizatorja potovanja, tudi če bi bila pogodba s ponudnikom storitev sklenjena kot pogodba v korist tretjega. Vendar ne gre za pogodbo v korist tretjega, temveč le za upravičenje potnika, da sprejme izpolnitev. Za pogodbo v korist tretjega ne gre zato, ker potnik pri pogodbi o organiziranju potovanja dostikrat ne postane upnik dajalca storitve, temveč lahko to postane šele ob izpolnjevanju pogodbe, ki je oddaljena od sklenitve pogodbe, če do pogodbe sploh pride, ker je kot pogoj določeno na primer minimalno število potnikov. Potrdilo in program tudi ne vsebujeta vedno podrobnejšega opisa storitev, program pa niti imena potnika ne. Pomen potrdil naj bi bil tudi v tem, da ima potnik pravico do izpolnitve teh storitev (razen glede dolžnosti organiziranja, ki je specifična dolžnost agencije) tudi proti vsakokratnemu izvajalcu posameznih storitev, na primer prevozniku, hotelirju ali izvajalcu prireditev in drugih storitev. Potnik je s tem, ko se je priglasil na razpis turistične organizacije in sklenil pogodbo z organizatorjem, vstopil tudi v pogodbe, ki jih je turistična organizacija sklenila z nosilci storitev, hotelirji, prevozniki in drugimi v korist tretjih, to je potnikov. Iz smisla potrdila je videti, da je namenjeno prav tistim, ki so dolžni opraviti storitve.
Obstoj in veljavnost pogodbe o organiziranju potovanja torej nista odvisna od potrdila o potovanju in njegove vsebine. Vendar organizator potovanja odgovarja za vso škodo, ki jo utrpi druga stranka, ki ji ni bilo izdano potrdilo o potovanju ali pa potrdilo ni bilo pravilno. Pogodba o organiziranju potovanja je konsenzualna pogodba. Potrdilo o potovanju nima konstitutivnega značaja, ampak je le prost dokaz o njenem obstoju. Pogodba nastane in ima pravne učinke tudi, če potrdilo o potovanju ne obstaja, saj je pogodba veljavna tudi, če potrdila ni, kar nakazuje možnost, da se sklenjena pogodba s svojo vsebino ne sklada z vsebino izdanega potrdila o potovanju. Opisane storitve in potrdilo o potovanju pričajo o vsebini pogodbe o organiziranju potovanja, lahko pa so tudi edini instrument, ki daje potniku spoznanje o kompleksni vsebini sklenjene pogodbe.
Pri potrdilu o potovanju gre tako za konkretizacijo obveznosti organizatorja potovanja, da organizira potovanje in potnika obvesti o njegovi vsebini. Če organizator potovanja ne izda potrdila ali ga izda z nepravilnimi podatki, bo potniku odgovoren za škodo, ki jo slednji utrpi. V besedilu uporabljen izraz "vso škodo" pomeni, da organizator potovanja ne more uporabiti klavzul, s katerimi bi omejil odgovornost za škodo, ki jo potnik utrpi. Organizator potovanja, ki potrdila ne izda oziroma ga izda z nepravilnimi podatki, ravna zelo malomarno, kar mu odvzame možnost, da se v primeru odgovornosti za škodo, povzročeno potniku, sklicuje na zaščitne klavzule. Šteje se, da je pravilno tisto, kar je zapisano v potrdilu, dokler se ne dokaže nasprotno. Potrdilo o potovanju, ki je namenjeno kot dokaz o obstoju in vsebini pogodbe, ustvarja domnevo, da je pravilno vse tisto, kar je zapisano v potrdilu, torej da je vsebina potrdila ista kot predmet pogodbe.
Mednarodna ureditev organiziranja potovanja
Mednarodna združenja oseb v turističnem prometu so že zgodaj začela enotiti pravila v turističnem poslovanju. V našem pravnem sistemu je sprejeta terminologija Mednarodne konvencije o pogodbah o potovanju, ki je bila sprejeta 23. aprila 1970 v Bruslju (Confference diplomatique sur le contract de voyage - CCV). Konvencija usklajuje interese obeh pogodbenih strank, turistične agencije in potnika. Temeljna značilnost pogodbe o organiziranju potovanja je v predmetu pogodbe, ki ga predstavljajo "skupek storitev, ki jih sestavljajo: prevoz; bivanje in druge storitve, ki so z njima povezane", njim pa ustreza skupna oziroma pavšalna cena ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> mag. Matjaž Kovač: Pravice in obveznosti pogodbenih strank pri organiziranem potovanju, ali na portalu Pravna praksa, 2018, št. 26
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
