Po Ribičičevih pojasnilih bo glede na način izvolitve Šarčeva vlada večinska. Manjšinsko namreč opredeljuje četrti odstavek 111. člena ustave, ki dopušča možnost, da je mandatar v tretjem krogu izvoljen z večino opredeljenih glasov in ne z absolutno večino, je povedal Ribičič in dodal, da do tega pride v primeru, če mandatar v prvih dveh krogih ni izvoljen.
Kot je pojasnil, je bilo takrat, ko so pisali ustavo, to mišljeno na način, da se neka stranka v tretjem krogu glasovanja vzdrži in s tem omogoči relativno večino. V tretjem krogu bi kandidat sicer lahko dobil tudi absolutno večino, a bi se še vedno štelo, da gre za glasovanje, v katerem bi za izvolitev zadoščala navadna večina.
Levica pa je napovedala podporo kandidatu za mandatarja, in to v drugem krogu, ko je za njegovo izvolitev potrebna absolutna večina. "Če bodo hoteli zamenjati to vlado, je tudi ne bodo mogli zamenjati kot manjšinsko," je poudaril.
Ustava namreč navaja, da mora biti konstruktivna nezaupnica, s katero se menja predsednika vlade, podprta z isto večino, kot je zahtevana za prvotno izvolitev mandatarja. Ker bo v konkretnem primeru mandatar izvoljen v krogu, kjer je za njegovo izvolitev potrebna absolutna večina, bo namreč v primeru nezaupnice vladi tudi novi mandatar lahko izvoljen le z absolutno večino. Uspeh konstruktivne nezaupnice z navadno večino pa ustava dopušča le v primeru, ko je bil tudi prvotni mandatar izvoljen po omenjenem 111. členu, torej v tretjem krogu.
Po tej razlagi je torej denimo že leta 2000 Andrej Bajuk, ki je bil za mandatarja izvoljen v tretjem poskusu, vodil manjšinsko vlado, četudi je na glasovanju dobil 46 glasov podpore.
Levica po oceni Ribičiča deloma v koaliciji deloma v opoziciji
Vlada je torej večinska je po načinu izvolitve, manjšinska je po tem, da nima absolutne večine za koalicijsko pogodbo, je razložil Ribičič. Tako tudi za Levico velja, da je deloma v koaliciji, denimo pri projektih in glede na obljubo, da ne bo glasovala za razrešitev vlade, deloma pa v opoziciji, denimo glede vprašanj članstva v zvezi Nato in obrambe nasploh, je dejal.
Na vprašanje, ali je Levica pravno gledano potemtakem koalicijska ali opozicijska stranka, je Ribičič odgovoril, da gre za svojevrsten primer, "sui generis". Kot je dejal, bi jo bilo mogoče kot opozicijsko stranko šteti v primeru, če bi šlo denimo za vprašanje financiranja obrambe. "Niso pa v opoziciji glede nekaterih drugih vprašanj," je povedal.
Zato se bi bilo po njegovem mnenju korektno, da Levica ne bi imela odločilne vloge tam, kjer imajo odločilno vlogo "prave opozicijske stranke". Gre med drugim za vprašanje sestave parlamentarnih nadzornih komisij, v katerih večino po poslovniku predstavljajo predstavniki opozicije.
Podobno vprašanje se postavlja v primeru poslanskih vprašanj predsedniku vlade, ki jih navadno zastavijo tri opozicijske in ena koalicijska poslanska skupina. Če bi Levica denimo imela poslansko vprašanje glede referenduma o Natu, je takšno vprašanje gotovo opozicijsko. Ne bi bilo pa po njegovem mnenju opozicijsko vprašanje o področjih, za katera so se dogovorili o projektnem sodelovanju, je še povedal Ribičič.
Tonin Levico uvrstil med koalicijske poslanske skupine, Levica meni nasprotno
Da stranka, ki formalno sodeluje z vlado, ne more biti del opozicije, pa je na današnji novinarski konferenci ocenil predsednik DZ Tonin. Kot je povedal, je za opozicijo po pravnem tolmačenju značilno, da vladi nasprotuje, da ni del parlamentarne večine ter da ne sodeluje pri izvajanju oblasti, pač pa izvajanje oblasti nadzoruje.
"Navedeno za Levico ne velja, zato bo imela v DZ status koalicijske stranke," je napovedal. Kot je pojasnil, ne morejo dopustiti, da bi bila Levica denimo jeziček na tehtnici v komisiji za nadzor javnih financ in v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kjer ima po zakonu in poslovniku večino opozicija.
Na vprašanje o avtorjih pravnega mnenja je Tonin sicer dejal, da ti niso želeli biti imenovani. Se je pa skliceval tudi na stališči, ki sta jih v ponedeljkovi oddaji Odmevi na TV Slovenija podala pravnika Ribičič in Rajko Pirnat.
Partnerstvo Levice s petorčkom po njegovi oceni tudi ni primerljivo s partnerstvom za razvoj, v okviru katerega so leta 2006 z vlado Janeza Janše sodelovali še poslanca narodnih skupnosti ter opozicijski SD in SNS. Kot je prepričan Tonin, je tedaj šlo zgolj za vsebinsko usklajevanje, medtem ko nekatere zaveze, ki so jih petorčku o izogibanju interpelacijam podali v Levici, niso značilne za opozicijsko stranko.
Partnerstvo za razvoj je sicer predvidevalo, da vlada partnerjem v usklajevanje še pred začetkom uradne vladne procedure pošlje osnutke zakonskih besedil. K sporazumu tedaj ni pristopila le največja opozicijska stranka LDS, kjer so partnerstvo označili za nepotreben obvod mimo državnega zbora med vlado in delom opozicije.
Tonin je danes še napovedal, da bo ob predvidenem razvoju dogodkov, torej petkovi izvolitvi Šarca za predsednika vlade, v ponedeljek pripravil neformalen posvet, kjer se bodo dogovorili o kadrovskem razrezu v odborih in komisijah DZ. Sam ne more storiti ničesar, saj za izglasovanje predloga potrebuje večino na kolegiju predsednika DZ in na izredni seji DZ 23. avgusta. Je pa to potrebno, da bodo v začetku septembra lahko opravili zaslišanja kandidatov za ministrske položaje, je še povedal Tonin.
Da bi bilo treba delo v DZ organizirati po ključu, ki Levico opredeljuje kot opozicijsko stranko, pa je prepričan poslanec Levice Miha Kordiš. Kot je povedal v izjavi za medije, namreč Levica tudi v tem mandatu Levica ostaja opozicijska stranka in se bo obnašala temu statusu primerno. Za razliko od prejšnjega mandata pa bo z vlado sodelovala na nekaterih zanje ključnih področjih, kot so zdravstvo, delo in sociala.
Ob tem je Kordiš pojasnil, da dogovarjanja o tem, da bi Levica imela tudi državne sekretarje na ministrstvih, še niso končana. Za zdaj so parafirali protokol o sodelovanju, a nekatere podrobnosti še niso usklajene, je dejal.
Treba se je še natančno dogovoriti, kako bo delo potekalo, "zdaj je še preuranjeno kaj reči," pa Kordiš dejal glede zasedbe mest poslancev Levice v delovnih telesih DZ.
Ljubljana, 14. avgusta (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
