Skupno naj bi v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau umrlo 21.000 Romov, ki so jih pripeljali iz 14 evropskih držav. Poleg tega so se usmrtitve Romov dogajale še v drugih taboriščih. Med drugo svetovno vojno med letoma 1939 in 1945 so nacisti po novejših ocenah usmrtili okoli pol milijona Romov, nekateri menijo, da celo milijon in pol.
Romi so bili kot etnična skupina za Judi druga največja žrtev nacističnega režima. Nacisti so si zadali, da bodo v okviru svoje "končne rešitve ciganskega vprašanja" Rome uničili v celoti. K temu je sodila tudi načrtna sterilizacija, ki jo je nad Romi izvajal nacistični režim.
Ko je leta 1933 na oblast prišel Hitler, so v Nemčiji Romom ukinili vse državljanske pravice. Organizirane deportacije v nacistična taborišča so se nato začele sedem let kasneje, dokler ni poveljnik enot SS in gestapa Heinrich Himmler decembra 1942 ukazal, da morajo vse Rome znotraj meja tretjega rajha deportirati v Auschwitz-Birkenau.
Med drugo svetovno vojno so se dogajali množični poboji Romov tudi na območju nekdanje Jugoslavije, med drugim v hrvaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac. Na območju današnje Slovenije so med drugo svetovno vojno Rome in Sinte v koncentracijska taborišča pošiljale italijanske okupacijske oblasti, pa tudi nemški okupator. Madžarski okupator je Rome med drugim pošiljal na prisilno delo. Pomore nad Romi so izvajali tudi partizani.
Iz Slovenije so decembra 1943 v Auschwitz-Birkenau odpeljali 77 Romov. Po doslej zbranih podatkih so razen šestih v Auschwitzu tudi umrli. Preostala šesterica je umrla v drugih nemških taboriščih.
Romi so bili že vse od prihoda v Evropo skozi vso zgodovino deležni preganjanj in odklonilnega odnosa večinskega prebivalstva, ki so ga zaznamovali negativni stereotipi in predsodki do Romov. Tako evropsko kot svetovno zgodovinopisje se še dolgo po koncu druge svetovne vojne nista ukvarjala s porajmosom. Bil je zamolčan in pozabljen. Tudi storilci zločinov nad Romi so po drugi svetovni vojni ostali nekaznovani.
Kljub temu, da je genocid nad Romi z mednarodnim dnem spomina na žrtve nacističnega genocida nad Romi v Evropi sedaj že simbolno priznan, se še vedno dogajajo zapleti pri postavitvi spomenikov v spomin na žrtve in opomin na porajmos.
Ohranjanje spomina na žrtve genocida nad Romi ima po navedbah Vere Klopčič v zborniku Porajmos - zamolčani genocid nad Romi še poseben pomen tudi v kontekstu preprečevanja sovražnosti in nestrpnosti do Romov.
V Sloveniji bodo letošnji mednarodni dan spomina na žrtve nacističnega genocida nad Romi obeležili s filmsko projekcijo in simpozijem.
V mariborski Sinagogi bo v sredo spominska prireditev Noč, ko so violine obmolknile, ko bo projekcija filma Sidonija. Film prikazuje tragično usodo romske deklice Sidonije v tretjem rajhu, ki je umrla v Auschwitzu. Film je nastal po literarni predlogi Ericha Hackla v režiji Karin Brandauer. Slavnostni govornik bo predsednik Sveta romske skupnosti Jože Horvat Muc.
V Murski Soboti bo v petek Zveza Romov Slovenije v sodelovanju z Evropskim muzejem romske kulture in zgodovine, Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija, Mestno občino Murska Sobota, Romskim društvom Romani Union, Inštitutom za romološke študije in Evropsko romsko unijo pripravila simpozij z naslovom Genocid v drugi svetovni vojni in posledice genocida, ki so prisotni v različnih oblikah na območju nekaterih držav Evrope. Po simpoziju bodo v Murski Soboti tudi položili venec na spominsko ploščo v spomin genocida nad Romi v drugi svetovni vojni.
V Sloveniji je bila prva javna spominska prireditev, posvečena žrtvam porajmosa, leta 2014 v okviru projekta Kamnite solze.
Ljubljana, 02. avgusta (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
