Ideja o premikanju ure sicer sega v 19. stoletje, a je postala aktualna v času prve svetovne vojne. Zgodovinski pobudi nimata veliko skupnega s porabo elektrike, pač pa s prilagajanjem naravnemu človeškemu bioritmu, torej poleti vstajati bolj zgodaj kakor pozimi, je pojasnil vodja laboratorija za preskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko Rafael Mihalič.
V Evropski uniji velja ureditev poletnega časa od leta 1980, kar zagotavlja enoten pristop glede premika ure na enotnem trgu. Nekatere članice pa so poletni čas začele uporabljati že pred tem. V Jugoslaviji so premik ure uvedli leta 1982.
Mihalič je pojasnil, da je bil v Jugoslaviji povod za poletni čas res ideja, da bi se z bolj izkoriščeno dnevno svetlobo zmanjšala poraba elektrike. A ni prepričan, če se je tako tudi v resnici kaj prihranilo. "Tega tudi verjetno ni moč določiti z neko sprejemljivo zanesljivostjo," je dejal.
Nadaljeval je, da je Rusija med prvimi prenehala premikati uro, saj njihove študije niso dokazovale pričakovanega učinka zmanjšanja porabe energije, za državljane pa je to predstavljalo stres. "Zgodba se sedaj seli v EU," je dodal.
Tudi Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je poudarila, da je razprava o ukinitvi premika ure aktualna že nekaj časa in da je Evropski parlament večkrat pozval komisijo, naj premislijo o smiselnosti direktive. Tudi sama se strinja, da se je treba po nekaj časa vprašati, ali so "ta orodja" še uporabna.
Komisarka sicer ni želela govoriti o prednostih in slabostih, saj študije niso nazorne, je pa spregovorila o osebnih izkušnjah, ki jih ima predvsem s prevozniki. "Tovornjakarji me vesš čas pozivajo, naj ukinemo menjavo časa, ker to povzroča stres," je dejala.
Da premik ure povzroča stres, se strinja nevrolog iz Splošne bolnišnice Izola Bojan Rojc. "Ko se nam bioritem navadi na eno uro, funkcioniramo normalno, ampak v tem vmesnem obdobju pa je to neka motnja in stres za telo," je dejal.
Pojasnil je, da so ljudje v tem času lahko bolj razdražljivi, utrujeni in celo manj storilni v službi. A je izpostavil, da obstajajo velike individualne razlike med posamezniki. "Nekdo se bo navadil zelo hitro, nekdo bo rabil dlje časa," je dodal.
Rojc sicer ne opaža, da bi v času, ko se premakne ura, zabeležil več duševnih motenj ali težav, a vseeno zagovarja ukinitev premikanja ure, če to ne prinaša kakšne večje dobrobiti. "Zakaj bi vsako leto populacijo Evrope spravljali čez to premikanje ure," je dejal.
Na temo učinkovitosti premikanja ure so bile opravljene že številne analize in raziskave. A so bili rezultati preprosto premalo nakazujoči, da bi lahko komisija sprejela legitimno odločitev glede spremembe direktive, je pojasnila Bulčeva.
Odločitev bodo sedaj prepustili državljanom Evropske unije, ki lahko še do 16. avgusta na spletu rešijo krajši posvetovalni vprašalnik, ki je dostopen na >> spletni strani.
V prvih dneh so zabeležili rekorden odziv s tudi 220.000 klikov dnevno, zaradi česar je spletna stran večkrat pokleknila. Sedaj se je dnevni obisk malo umiril. Vprašalnik je rešilo že več kot 1,3 milijona državljanov Evropske unije. Največji odziv je bil iz Nemčije, iz Slovenije pa skoraj opazen, a Bulčeva ni želela govoriti o številkah.
Komisarka je pojasnila, da so na mizi tri rešitve - da vse države članice bodisi ukinejo oz. obdržijo poletni čas, da se vsaka država članica sama na isti dan odloči, kateri čas bi raje imela ter da se ne naredi nič.
Komisija bo predvidoma jeseni pridobila analize posvetovalnega vprašalnika, po obravnavi pa bodo to posredovali Evropskemu svetu in Evropskemu parlamentu. Šele po neformalnih pogovorih pa se bodo odločili, ali bodo predlagali zakonodajno spremembo. Komisija bi bila sposobna podati svoj predlog pravočasno, da bi ga parlament prvič obravnaval še pred volitvami prihodnje leto. V najbolj idealnih pogojih pa bi lahko imeli v dveh letih to zakonodajo na mizi, je še pojasnila Bulčeva.
Ljubljana, 28. julija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
