Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   Preglej komentarje članka *  

V središču

10.7.2018

S socialno aktivacijo do dela tudi dolgotrajni prejemniki socialne pomoči

Socialna aktivacija, ki je eden od stebrov reorganizacije centrov za socialno delo, po zagotovilih ministrstva za delo poteka po načrtih. V programe, s pomočjo katerih naj bi se v delo vključili zlasti dolgotrajni prejemniki socialne pomoči in se izvajajo že približno eno leto, je vključenih več kot 500 uporabnikov.

Pilotni projekt je začel teči leta 2017, ko so objavili prvi javni razpis za dolge in zatem še za kratke programe, spomladi letos pa so podpisali pogodbe s 14 izvajalci po že četrtem javnem razpisu, ki je predvidel nekakšen hibriden program, mešanico med dolgimi in kratkimi programi. Skupno je za izvajanje tega razpisa na voljo 1,3 milijona evrov.

Trenutno teče 32 različnih programov. Po načrtih se bo do leta 2022 v tovrstne programe vključilo prek 10.000 ljudi, je za STA dejala namestnica generalne direktorice direktorata za socialne zadeve na ministrstvu Špela Isop.

Ciljna skupina dolgotrajni prejemniki socialne pomoči z zahtevnimi problemi

Ciljna skupina po četrtem razpisu so zlasti dolgotrajni prejemniki socialne pomoči z zahtevnimi socialnimi in zdravstvenimi problemi. Glede na to si je treba dejavno prizadevati tako za njihovo aktiviranje kot tudi opolnomočenje, da se lahko postopno sploh približajo trgu dela, je pojasnila Isopova.

Pri pripravi razpisa, v katerem so želeli odpraviti vsebinske pomanjkljivosti prejšnjih, so se odločili za šestmesečne programe. Uporabniki s tako zahtevnimi socialnimi in zdravstvenimi problemi namreč težko nepretrgoma zdržijo v 11-mesečnem programu, kolikor je predvideno za dolge programe, tako da so jih skrajšali.

Ko bodo uporabniki končali izbrani program, se bodo lahko vključili denimo v dolge programe ali zaposlitvene programe v okviru aktivne politike zaposlovanja (APZ), v učne delavnice, programe javnih del ali usposabljanje na delovnem mestu.

V kratkih programih tudi ročna dela, v dolgih spoznavanje z delodajalci

Dolgi programi socialne aktivacije so sestavljeni iz več delov. Najprej se spoznavajo z vodjo programa in izvajalcem, sledi priprava osebnega načrta in osebni pogovor. Zatem je na vrsti spoznavanje članov skupine.

Osrednji del je namenjen delovnemu usposabljanju, v katerem krepijo delovne veščine, zadnji mesec pa se spoznavajo z različnimi delodajalci.

V zadnjem koraku jih želijo usmeriti na trg dela. Prizadevajo si, da bi 25 odstotkov vključenih bodisi dobilo delo bodisi nacionalno poklicno kvalifikacijo ali se vrnilo v izobraževanje.

Kratki programi se razlikujejo po tipih. Eden od njih je namenjen socialni aktivaciji žensk iz drugih kulturnih okolij, ki imajo slovensko državljanstvo ali dovoljenje za stalno bivanje in so hkrati delovno neaktivne, brezposelne ali v evidenci začasno nezaposljivih.

Nekaj programov je namenjenih ženskam iz Albanije, v Ljubljani pa tudi ženskam iz arabskih držav. Želijo jih vključiti v novo okolje, na delavnicah pa se pogovarjajo, ustvarjajo in se ukvarjajo z ročnimi deli.

Drugi cikel socialne aktivacije bo tekel do konca leta 2022

Programi socialne aktivacije v aktualnem ciklu tečejo v obdobju od leta 2017 do konca leta 2019. Skupno je vključenih 48 koordinatorjev za socialno aktivacijo, ki so po celi državi in v 16 regijskih mobilnih enotah.

O rezultatih tega pilotnega projekta zaenkrat ne morejo govoriti, ker programi še tečejo, evalvacija pa bo potekala v prihodnjih mesecih. Vendar pa so v enem letu že opazili pozitivne premike.

Kot primer dobre prakse Isopova izpostavlja osebo, ki je bila zaznana kot nezaposljiva in predstavljena kot težak socialni problem, pa se je po programu kljub temu zaposlila.

Razpise v drugem ciklu, ki bo trajal do konca leta 2022, bodo pripravljali glede na ugotovitve iz evalvacije.

CSD in zavod za zaposlovanje morata sodelovati

Namen prizadevanj na obravnavanem področju je, da pilotni projekt postane praksa, da bo torej podprt z ustrezno zakonodajo. Vzpostavili so že enotno vstopno točko, ki so jo prevzeli tako centri za socialno delo kot zavod za zaposlovanje. Po opozorilu Isopove je pomembno, da se obe instituciji povezujeta.

Reorganizacijo centrov za socialno delo sestavljajo trije stebri, ki so poleg socialne aktivacije tudi sprememba organizacijske strukture centrov in avtomatičen informativni izračun. Sprememba organizacijske strukture centrov bo po načrtih ministrstva zaživela s 1. oktobrom, avtomatičen informativni izračun za letne pravice po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pa bo glede na načrte uveden s 1. januarjem 2019.

Ljubljana, 10. julija (STA)

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnji članki

2018

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober