Pred tem so sindikati, nevladne organizacije in nekatere stranke v Evropskem parlamentu več let opozarjali, da je treba vzpostaviti učinkovitejši sistem zaščite žvižgačev na ravni EU. Evropska komisija je 23. aprila 2018 objavila v marsičem prelomen predlog direktive EU za zaščito žvižgačev.
Direktiva, ki jo čaka še obravnava v Evropskem parlamentu, sprejeta pa naj bi bila še pred volitvami v Evropski parlament leta 2019, prinaša veliko drznih rešitev. Tako na primer širi krog posameznikov, upravičenih do zaščite (poleg zaposlenih so to lahko zunanji sodelavci ali nekdanji zaposleni in celo prostovoljci ali kandidati za zaposlitev). Zaščita pred trpinčenjem in povračilnimi ukrepi, vključno z zaščito identitete prijavitelja, bo zagotovljena na širokem spektru področij, ki jih pokriva zakonodaja EU, med drugim na področjih: pravilnega delovanja notranjega trga, finančnih storitev, javnih naročil, pranja denarja in financiranja terorizma, varnosti proizvodov, varnosti prevoza, varstva okolja, jedrske varnosti, varnosti hrane in krme, zdravja in dobrobiti živali, javnega zdravja, varstva potrošnikov, zasebnosti, varstva podatkov ter varnosti omrežij in informacijskih sistemov, kršitev pravil konkurence EU, kršitev in zlorab pravil o davku od dohodkov pravnih oseb ter ravnanja v škodo finančnih interesov Unije. Pri tem v Evropski komisiji opozarjajo, da predlog postavlja le minimalne standarde, posamezne države pa lahko žvižgačem nudijo višjo raven zaščite.
Direktiva predlaga tristopenjski sistem prijave, kar pomeni, da bo žvižgač moral najprej opraviti notranjo prijavo (to velja za organizacije, ki bodo dolžne vzpostaviti interni sistem prijav, med katere med drugim sodijo organizacije zasebnega sektorja z več kot 50 zaposlenimi in nad 10 milijoni evrov dobička ter skoraj celotni javni sektor). Če se pristojni ne bodo ustrezno odzvali v treh mesecih po prijavi, se bo lahko žvižgač obrnil na zunanje organe. Šele če tudi pri slednjih ne bo ustreznega odziva in bo šlo za kršitev, ki bi lahko povzročila veliko škodo javnemu interesu, se bo žvižgač lahko obrnil na medije.
Po vzoru nekaterih najbolje delujočih zakonodajnih ureditev za zaščito žvižgačev (na primer Public Disclosure Act v Veliki Britaniji) direktiva ne dopušča neposrednega razkritja medijem, temveč ga predvideva šele pod točno določenimi pogoji.
To po eni strani sicer res ščiti organizacije pred morebitnimi neresničnimi obtožbami in blatenjem v medijih, po drugi strani pa sproža vprašanje, ali ob takšni določbi direktiva res širi pravico do svobode izražanja, kot so ob objavi predloga direktive poudarili v Evropski komisiji ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> dr. Alma Sedlar: Direktiva EU o zaščiti žvižgačev: odločen korak v pravo smer, ali na portalu Pravna praksa, 2018, št. 18Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
