Dvodnevni vrh, ki se ga bo udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, bo razdeljen na več delov. V četrtek je predvideno normalno zasedanje vseh 28 voditeljev o aktualnih temah s poudarkom na migracijah, v petek pa vrh o brexitu in evrski vrh v razširjeni sestavi, torej pogovori o brexitu in prenovi območja evra brez Velike Britanije.
Reševanje Merklove in migracijski kaos
Migracijska razprava je trenutno osredotočena na reševanje nemške kanclerke Angele Merkel, najvplivnejše voditeljice v uniji, ki se ji maje vlada. Bavarska Krščansko-socialna unija (CSU) namreč v predvolilni vročici grozi z enostranskimi ukrepi, če ne bo evropske rešitve, ki bi preprečila sekundarne migracije.
V ospredju pozornosti je možnost dvostranskih ali večstranskih dogovorov Nemčije s članicami unije, s katerimi bi zajezili sekundarne migracije v največjo članico unije. Gre za "upravne dogovore" na podlagi 36. člena dublinske uredbe. To bi lahko bila začasna rešitev v čakanju na evropski dogovor o azilni reformi, pojasnjujejo v Evropski komisiji.
A omenjanje takšnih dogovorov sproža številne kritike, na primer da gre za ustvarjanje manjših klubov članic, ki bi med seboj tesneje sodelovale, kar lahko vodi tudi v oblikovanje mini schengna.
Opustitev spornih kvot?
Reforma evropskega azilnega sistema je sicer trenutno v slepi ulici zaradi spornih begunskih kvot, od katerih nekatere članice z zunanjo mejo ne odstopajo, medtem ko so za višegrajsko četverico nesprejemljive. Veljavna pravila, ki določajo, da je za obravnavo prošenj za azil odgovorna članica vstopa, so se v krizi izkazala za povsem neučinkovita.
Pred vrhom se neuradno omenja možnost, da bi lahko unija opustila sporen koncept obveznih kvot za razporejanje beguncev med članicami v primeru resne krize. Ideji od začetka odločno nasprotuje predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, a šef Evropske komisije Jean-Claude Juncker je kljub temu doslej vztrajal pri tem.
Trenja med Junckerjem in Tuskom so se jasno izrazila ob nedeljskem mini vrhu, ki ga je na hitro sklical Juncker, pri čemer je posredno okrcal Tuska, ker ni vzel stvari v svoje roke. Pri Tusku pa nedeljski vrh, kot se zdi, ignorirajo. Nedeljsko srečanje sicer ni prineslo otipljivih koristi. Nekateri neuradni viri celo ocenjujejo, da se niso premaknili "niti za milimeter naprej".
Za Slovenijo ključno zavarovati schengen in preprečiti, da bi postala migracijski žep
Če bi Nemčija zaprla mejo, s čimer grozi predsednik CSU in notranji minister Horst Seehofer v primeru, da ne bi bilo zadovoljivih evropskih rešitev, bi to po neuradnih ocenah pomenilo konec schengna, ki je že zdaj na veliki preizkušnji zaradi začasnega nadzora na več notranjih mejah, ki ga med drugim izvajata Nemčija in Avstrija.
Za Slovenijo, ki že vseskozi poziva k čimprejšnji vrnitvi k normalnemu delovanju schengna, je v migracijski razpravi po neuradnih informacijah ključno zavarovati to območje brez sistematičnega nadzora na notranjih mejah, ki je poleg evra najbolj otipljiva korist članstva v uniji, ter preprečiti, da bi postala migracijski žep.
Centri za izkrcanje migrantov zunaj EU
EU po drami z migranti na ladji Aquarius, ki so bili ujeti na morju, ker vkrcanja nista dovolili ne Italija ne Malta, načrtuje tudi vzpostavitev centrov za izkrcanje in obravnavo migrantov zunaj unije. Med možnimi gostiteljicami se omenjajo severnoafriške države, neuradno pa tudi Albanija.
Takšni centri, ki se v bruseljski latovščini trenutno imenujejo "regionalne platforme za izkrcanje", naj bi zagotovili hitro obravnavo prebežnikov ter ločitev ekonomskih migrantov od tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito, kar naj bi ljudi odvrnilo od nevarnih potovanj. S tem naj bi EU odstranila glavno vabo in razbila poslovni model tihotapcev z migranti.
Pri tej zamisli gre v osnovi za to, da bi ladje, ki rešijo migrante v Sredozemlju, te namesto v države EU pripeljale v centre v tretjih državah, kjer bi imeli namestitev, oskrbo in hrano ter pravico do ustrezne obravnave. Upravljali bi jih v sodelovanju z uradom ZN za begunce (UNCHR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM).
V Evropski komisiji ob tem poudarjajo, da nikakor ne bi šlo za centre v tretjih državah, kamor bi pošiljali ljudi, ki so že v EU, saj to ni v skladu s pravom unije. Diplomatski viri v Bruslju izpostavljajo tudi, da to nikakor ne bi bila rešitev po vzoru spornih avstralskih centrov na otokih Nauru in Manus v Papui Novi Gvineji, saj da so bili prebežniki tja napoteni trajno.
Znova poudarek na utrjevanju zunanje meje
Na vrhu je znova pričakovati tudi poudarek na pomenu utrjevanja zunanje meje in verjetno tudi dogovor o kakšnih dodatnih ukrepih za uresničevanje tega cilja, o katerem se strinjajo vse članice unije.
Vrh morda tudi o širitvenih dilemah
Trenutno še ni jasno, kako se bo razpletla razprava ministrov članic unije v Luksemburgu o vprašanju začetka pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo. Lahko se zgodi, da bodo ministri končno odločitev prepustili voditeljem. V najboljšem primeru se sicer nakazuje pogojni začetek pogajanj - zelena luč s pogoji za odprtje prvih pogajalskih poglavij.
Evropska komisija priporoča začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo, saj sta državi izpolnili pogoje, ki jih je unija določila za ta korak. Sploh po dogovoru Skopja in Aten o imenu bi unija v primeru Makedonije težko upravičila drugačno odločitev.
A Francija in Nizozemska, ki se sklicujeta na negativno domače javno mnenje, nista naklonjeni nadaljnjim širitvenim korakom, čeprav je začetek pristopnih pogajanj dejansko šele začetek dolgega in zahtevnega procesa. Največji problem je po neuradnih informacijah Francija.
Na dnevnem redu dvodnevnega vrha je še kopica drugih tem, od obrambnega sodelovanja, prenove območja evra, trgovinskih trenj z ZDA in brexita, a odmevnih odločitev na teh področjih ni pričakovati.
Bruselj, 26. junija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.