Deljene informacije so tako lahko na voljo komurkoli, ki ima interes za njihovo pridobitev. Posebna pozornost je potrebna, ko gre za razkrivanje zasebnosti drugih posameznikov, ki za objavo niso dali privolitve, ali zasebnosti otrok, ki se pogosto ne zavedajo posledic objave svojih podatkov na spletu. V takšnih primerih bi za zasebnost otrok morali poskrbeti njihovi starši oziroma skrbniki, vendar kako se lahko ukrepa, če tega ne storijo?
Starši lahko informacije o svojih otrocih izpostavijo na različne načine, na primer z objavo fotografij in videoposnetkov, z razkritjem bolezenskega stanja, opisom obnašanja, s poročanjem o otrokovem dnevnem dogajanju in podobno. Poleg vseh možnih zlorab, ki se lahko zgodijo zaradi neprevidnosti staršev ali mogoče celo namerne javne objave, je velikokrat pozabljena že sama kršitev otrokove pravice do zasebnosti (ni sam odločil o objavi). Po podatkih raziskave, opravljene v različnih državah, ima več kot 80 odstotkov otrok, ki so mlajši od dveh let, že ustvarjene digitalne sledi.
Zasebnost otroka
Ustava Republike Slovenije v 56. členu določa, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb, pri čemer človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Prav tako sta pomembni pravica do zasebnosti iz 35. člena Ustave in iz nje izpeljana pravica do lastne podobe.
Otrokova pravica do zasebnosti je urejena tudi na ravni mednarodnega prava. S Splošno deklaracijo o človekovih pravicah iz leta 1948 je v njenem 12. členu med drugim opredeljena pravica do varstva pred samovoljnim vmešavanjem v zasebno življenje. Člen 16 Konvencije o otrokovih pravicah otrokom zagotavlja pravico do zakonitega varstva v primeru samovoljnega ali nezakonitega vmešavanja v njihovo zasebno življenje, družino, dom ali dopisovanje. Pravica do zasebnosti je varovana še z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah ter Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Težave s posegom v zasebnost posameznika z objavo na spletu nastanejo predvsem, če objave razkrivajo podatke in zasebnost druge osebe, ki v objavo ni privolila. Odrasli ljudje se praviloma zavedajo posledic, ki jih razkrivanje lastne zasebnosti lahko povzroči, ter lahko v takšnih primerih aktivno ukrepajo v smeri odstranitve in s tem preprečijo morebitno večjo škodo, ki bi jo objava teh podatkov lahko povzročila. Vendar so pogosti tudi primeri, ko starši objavijo osebne podatke ali drug slikovni material svojih otrok, ki za objavo mogoče sploh ne vedo ali pa se zaradi svoje starosti še ne morejo zavedati vseh posledic, ki jih ustvarjena objava lahko povzroči. Otrok je nesporno nosilec človekovih pravic in svoboščin. Pravo mu podeljuje moč subjekta pravic. Iz tega izhaja, da imajo otroci pravico do zasebnosti, tudi v primeru, ko starši, skrbniki ali kdo drug na spletu objavi fotografijo ali druge osebne podatke.
Otrok je opredeljen v Družinskem zakoniku (DZ), ki se bo začel uporabljati 15. aprila 2019. Po DZ je otrok oseba, ki še ni dopolnila 18 let, če ni že prej pridobila poslovne sposobnosti. Mladoletniki po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je trenutno še v uporabi, pridobijo poslovno sposobnost z dopolnjenim 18. letom starosti, s sklenitvijo zakonske zveze ali če postanejo roditelji. Od pridobitve poslovne sposobnosti naprej lahko osebe samostojno izjavljajo voljo v pravnem prometu. Omejeno poslovno sposobnost po prej navedenih zakonih pridobijo otroci s 15. letom starosti. Iz tega lahko sklepamo, da otroci v večini primerov pred dopolnjenim 15. letom ne morejo sami ukrepati proti kršitvam svoje zasebnosti z objavami na spletu, prav tako se zaradi svoje starosti marsikateri otrok sploh ne more zavedati vseh škodljivih posledic, pred katerimi bi ga morale varovati osebe, ki zanj skrbijo.
Pravica otroka in pravica staršev
Spoštovanje pravice do zasebnosti otroka je v razmerju med starši in otroki zelo zapleteno. Starši imajo po zakonu roditeljsko pravico, da varujejo in delujejo v skladu s koristmi otroka. Po 7. členu DZ morajo starši pri vseh dejavnostih v zvezi z otrokom upoštevati njegovo korist, pri čemer ga vzgajajo s spoštovanjem njegove osebe, individualnosti in dostojanstva. Zaradi tega je lahko pravica do zasebnosti otroka hitro v konfliktu s pravico staršev. Starši skladno s koristjo otroka presojajo, kaj je njihovemu otroku v korist in kaj ne, pri čemer jim zakon postavlja omejitev, da otroku ne smejo povzročati škode oziroma ga ne smejo ogrožati.
Starši tako v okviru roditeljske pravice zakonsko niso omejeni glede objavljanja in izpostavljanja zasebnega življenja svojega otroka, pri čemer se verjetno večina staršev ne zaveda, da morda kršijo otrokovo pravico do zasebnosti. S starostjo otrok pridobiva več pravic, pri čemer se z odraščanjem bolj upošteva tudi njegovo mnenje. Starejši otroci lahko tako že sami bolj definirano izrazijo svojo voljo in morebitno nasprotovanje objavam o svojem zasebnem življenju na spletu, medtem ko otroci, ki še niso duševno in telesno zreli, ne morejo oceniti, kdaj starši posegajo v njihovo zasebnost, prav tako pa ne morejo izraziti nestrinjanja z objavo svoje fotografije na spletu oziroma se s privolitvijo v objavo fotografije ali drugih podatkov ne zavedajo posledic, ki s tem nastanejo ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Urška Stopar: Kršitev otrokove zasebnosti na spletu, ali na portalu Pravna praksa, 2018, št. 16-17
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
