Komisija za obdobje 2021-2027 predlaga proračun v vrednosti 1,114 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, za kohezijo 331 milijard evrov, kar je desetodstotni rez v primerjavi s sedanjim sedemletnim finančnim obdobjem.
Slovenija naj bi po bruseljskem predlogu v letih 2021-2027 prejela skoraj 3,1 milijarde evrov kohezijskih sredstev, kar je devetodstotni rez v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom. Slovenska stran je predlog pozdravila.
Rezi omejeni na 24 odstotkov, povečanje na osem odstotkov
Komisija je pri dodeljevanju kohezijskih sredstev omejila, za koliko se lahko sredstva posamezne države povečajo in za koliko se lahko zmanjšajo. Nobena članica naj ne bi dobila več kot osem odstotkov več in nobena več kot 24 odstotkov manj.
Največji rezi so predvideni za višegrajske in baltske države. Madžarska, Litva, Estonija in Češka naj bi dobile 24 odstotkov manj, Poljska 23 odstotkov, Slovaška pa 22 odstotkov manj. Nemčija naj bi dobila 21 odstotkov manj.
Več kohezijskih sredstev kot v tem finančnem obdobju pa se lahko nadejajo Romunija, Bolgarija in Grčija, za katere komisija predlaga osemodstotno povečanje, Italija naj bi dobila šest odstotkov več, Finska in Španija po pet odstotkov več.
V komisiji to pojasnjujejo s pozitivno zgodbo razvoja višegrajskih in baltskih držav, ki so zelo napredovale ob upoštevanju merila razvitosti: Litva za 15 odstotnih točk z okoli 60 odstotkov povprečja razvitosti EU na 76 odstotkov, Poljska z 58 na 69 odstotkov.
To je tudi namen kohezije, ki je tradicionalno namenjena zmanjševanju razlik med bogatimi in revnimi regijami, ob tem izpostavljajo v Bruslju.
Druga plat zgodbe je precej bolj žalostna, pojasnjujejo v Bruslju. Grčija je padla za 25 odstotnih točk s 94 odstotkov na 69 odstotkov, Ciper z več kot 100 odstotkov na 83 odstotkov, za več kot deset odstotnih točk pa so po razvitosti padle tudi Španija, Italija in Finska.
Ob tem v komisiji izpostavljajo izziv razlik pri razvitosti regij v posamezni članici, na primer Franciji. Pri izračunavanju so upoštevali, ali je manj razvita regija v razviti državi ali v manj razviti državi, s ciljem, da poudarek financiranja ostane na najrevnejših regijah, poudarjajo v Bruslju.
Še vedno tri kategorije razvitosti regij
Komisija v predlogu ohranja tri kategorije razvitosti regij. Manj razvite so tiste, ki dosegajo 75 odstotkov povprečja EU glede na BDP na prebivalca. Prehodne so tiste, ki dosegajo od 75 do 100 odstotkov povprečja. Tiste nad 100 odstotki povprečja pa so bolj razvite.
Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji - Zahodno Slovenijo in Vzhodno Slovenijo. Po razpoložljivih statističnih podatkih za leto 2016 dosega zahodna slovenska regija 99 odstotkov povprečne razvitosti EU, vzhodna 68 odstotkov, celotna Slovenija pa 83 odstotkov.
Zmanjšanje stopnje sofinanciranja
Pomembna novost tokratnega predloga je splošno zmanjšanje stopnje sofinanciranja projektov na strani EU, s čimer želi Bruselj okrepiti odgovornost oblasti v članicah. Sedaj se ta giblje od 50 odstotkov za bolj razvite regije do 85 odstotkov za manj razvite regije.
Za naslednjo finančno obdobje pa komisija predlaga razpon od 40 odstotkov do 70 odstotkov sofinanciranja EU. Bolj razvite regije bodo upravičene do 40-odstotne stopnje, prehodne do 55-odstotne, manj razvite regije pa do 70-odstotne.
Le kozmetične spremembe metode izračunavanja iz leta 1999
Komisija kljub drugačnim napovedim v glavnem ohranja metodo za izračunavanje kohezijskih sredstev iz leta 1999, ki se po rojstnem kraju imenuje berlinska metoda.
Temelj te metode ostaja BDP na prebivalca, torej razvitost. Gre za razliko med BDP na prebivalca v regiji in povprečjem v EU. Na tem merilu v tem finančnem obdobju temelji 86 odstotkov izračuna, v prihodnje pa naj bi na njem temeljilo 81 odstotkov izračuna.
Drugo ključno merilo so brezposelnost, gostota poseljenosti in za razvitejše regije raven izobraženosti. Ta sklop socialnih in gospodarskih dejavnikov je sedaj podlaga za 14 odstotkov izračuna, v prihodnje pa bo za 15 odstotkov, torej gre za zelo majhno razliko.
Novost je to, da komisija v formulo za izračunavanje dodaja novi merili: v povezavi z integracijo priseljencev, na katerem temelji tri odstotke izračuna, in v povezavi s podnebnimi spremembami, na katerem temelji odstotek izračuna.
Več discipline pri izvajanju kohezijske politike
Novi proračunski predlog predvideva tudi več discipline pri porabi kohezijskih sredstev. Pravilo, da je mogoče denar črpati še tri leta po izteku finančnega okvira (N+3), se spreminja, tako da naj bi bilo po novem mogoče denar črpati le dve leti po izteku obdobja (N + 2).
To je samo predlog
To je sicer samo predlog komisije. Njeni proračunski predlogi so bili doslej deležni ostrih kritik z vseh strani, tako da je pričakovati, da se bo v pogajanjih kot vselej še marsikaj spremenilo.
Bruselj, 30. maja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.