Poslansko imuniteto urejajo ustava, poslovnik DZ in in zakon o poslancih. Pristojni državni organ pošlje zahtevo za dovolitev pripora oziroma za začetek kazenskega postopka v primerih, ko gre za poslanca, predsedniku državnega zbora, ta pa mandatno-volilni komisiji. Ta presodi, ali je priznanje imunitete nujno potrebno za opravljanje poslanske funkcije. O tem je v mandatu 2014 - 2018 odločala sedemkrat. V petih primerih je šlo za prvaka SDS Janeza Janšo, v po enem pa za poslanca Janka Vebra in poslanko SD Bojano Muršič. Nihče od njih imunitete ni uveljavljal.
Janša mandat začel iz zapora, a se vrnil kot nedolžen
Najbolj je v tem mandatu gotovo odmeval primer predsednika SDS, ki je poslanski mandat začel kot zapornik na Dobu. Tja je moral 20. junija 2014 po obsodbi na dveletno zaporno kazen zaradi korupcije pri nakupu osemkolesnikov Patria. Njegovi pritožbi je prisluhnilo ustavno sodišče, ki ga je 12. decembra 2014 najprej izpustilo na prostost, 23. aprila 2015 pa dokončno razveljavilo obsodbo in jo vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje. Primer je potem zastaral.
SDS je pozneje od države zahtevala odškodnino v višini 886.257 evrov, ker naj bi proces vplival na volitve tako leta 2014 kot že leta 2011. Okrožno sodišče je ta zahtevek pred dnevi zavrnilo, čeprav odločitev še ni pravnomočna. Odškodninsko tožbo proti državi je spomladi letos sprožil tudi Janša sam; zahteva 901.120 evrov. Bil je sicer tudi ovaden zaradi krive ovadbe tožilke Branke Zobec Hrastar, a ga je tudi teh obtožb sodišče leta 2015 oprostilo.
Prvak SDS se je ubadal tudi z obtožbami, da ne zna pojasniti izvora za skoraj 400.000 evrov svojega premoženja. Specializirano državno tožilstvo (SDT) je aprila lani proti njemu vložilo tožbo za odvzem premoženja nezakonitega izvora, med drugim več nepremičnin. Tožba je sledila finančni preiskavi Janše in z njim povezanih oseb - od njegove žene Urške Bačovnik Janša, brata Rajka Janše in sestrične Janševe žene Nataše Pajenk, ki je kot bančnica skrbela za bančne posle družine Janša. Tožbo je tožilstvo vložilo le zoper Janšo. Nad Janšo sicer še vedno visi tudi ugotovitev KPK o okoli 200 tisočakih nepojasnjenega premoženja.
Okrožno sodišče v Ljubljani je decembra lani sojenje prekinilo in poslalo v ustavno presojo zakon o odvzemu nezakonitega premoženja. Ustavno sodišče o tem še odloča. Ob tem se je sprožilo tudi vprašanje, ali je tožilstvo zamudilo rok za vložitev tožbe, ki naj bi se po trditvah Janše iztekel že aprila 2015. Tožba pa mu je bila po sicer vztrajnem izmikanju prevzema pošiljke vročena šele oktobra lani preko uslužbenca v DZ.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču že od leta 2014 poteka tudi posebna preiskava zaradi Janševe prodaje parcele v Trenti, ki naj bi jo mu kot uslugo precej dražje od tržne cene kupil Imos. Preiskava SDT teče proti trem fizičnim osebam.
Konec lanskega leta se je kot predsednik SDS zapletel tudi v afero z najemom posojila 450.000 evrov v treh delih od zasebnice Dijane Đuđić iz Republike srbske, ki se zdaj otepa obtožb o pranju denarja in davčne utaje. Spornih naj bi bilo tudi 60.000 evrov posojila Novih Obzorij. Ker naj bi stranka s tem kršila zakon o političnih strankah, je računsko sodišče zoper SDS na okrožno sodišče v Ljubljani vložilo obdolžilni predlog, SDT pa je začel predkazenski postopek.
SDS je sicer, kot so pojasnili, posojilno pogodbo z Đuđićevo nemudoma razdrli in vrnili že počrpana sredstva, je zadeva precej zaznamovala letošnjo kampanjo, saj so bili do ravnanja stranke kritični tudi njeni politični nasprotniki.
Med drugim je bil kritičen tudi odhajajoči premier Miro Cerar, proti kateremu je potem Đuđićeva vložila kazensko ovadbo zaradi razžalitve in žaljive obdolžitve. Tožilstvo je konec aprila to ovadbo zavrglo "zaradi obstoja okoliščin, ki izključujejo kazenski pregon".
Predsednik SDS pa je bil na sodišče vabljen tudi v zasebnih procesih. Med bolj odmevnimi je bila razžalitev dveh novinark RTV Slovenija z odsluženimi prostitutkami. Velenjsko sodišče je razžalitev potrdilo z zamudno sodbo, višje sodišče pa je zavrnilo Janševo pritožbo. Sodišče mora zdaj še določiti višino odškodnine. Novinarki sicer Janšo zaradi razžalitve tožita tudi kazensko kot zasebni tožnici, postopek na celjskem okrajnem sodišču pa še ni prišel do obravnave.
DZ obiskali tudi kriminalisti
Med politično bolj odmevnimi je bila v tem mandatu tudi ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zoper nekdanjo premierko Alenko Bratušek. Julija 2015 jo je ovadil zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja pri "samokandidaturi" za evropsko komisarko po porazu na volitvah julija 2014. Pri odločanju vlade bi se namreč morala iz postopka izločiti. NPU je pred tem izvedel tudi hišno preiskavo pri Bratuškovi doma, pa tudi v prostorih poslanske skupine in njene stranke. Junija 2017 se je SDT sicer odločil, da ovadbo zavrže. Da naj bi bila Bratuškova v konfliktu interesov, je sicer odločila tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), a je ta akt upravno sodišče odpravilo. Bratuškova je komisiji, ki jo vodi Boris Štefanec očitala nekompetentnost in skupaj z NSi in predlagala razrešitev Štefaneca.
Kriminalisti so prostore DZ obiskali tudi v okviru hišne preiskave v kazenski preiskavi, v kateri se je znašel poslanec SDS Andrej Šircelj. Nanj je padel sum zlorabe položaja ali zaupanja, ko je bil neizvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Okrožno sodišče v Ljubljani je odredilo hišno preiskavo poslovnih prostorov na sedežu SDS in prostorov, ki jih uporablja Šircelj. Zaradi po njegovem mnenju spornega odvzema elektronske dokumentacije se je pritožil na ustavno sodišče, to pa je marca lani njegovo pritožbo sprejelo in do končne odločitve zaustavilo preiskavo zasežene dokumentacije.
Zaradi svojega dela v postopkih Tonin in Grošelj Košnikova
Poslanka SMC Irena Grošelj Košnik si je prislužila kazensko ovadbo, ker naj bi zadolžila center za socialno delo v Trbovljah, kjer je bila direktorica 24 let. Posojila v skupni višini okoli 110.000 evrov naj bi skrila pred pristojnima finančnim in ministrstvom za delo, obenem pa naj ne bi plačevala prispevkov za socialno varnost zaposlenih. Policija jo je marca 2017 skupaj s še dvema osebama ovadila. Tožilstvo je oktobra lani zahtevalo preiskavo zaradi kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic in nevestnega dela. Preiskava še ni uvedena. Grošelj Košnikova obtožbe zavrača, prav tako je zavračala pozive k odstopu s poslanskega položaja. Grozi ji sicer večletna zaporna kazen.
Sredi afere Telekom spomladi 2015, ko je bil tedanji obrambni minister Janko Veber odstavljen zaradi naročila analize posledic privatizacije Telekoma obveščevalni-varnostni službi (OVS) obrambnega ministrstva, si je sedanji predsednik NSi Matej Tonin prislužil ovadbo OVS, ker naj bi izdajal tajne podatke. Tonin je namreč vodil nenapovedan nadzor delegacije parlamentarne komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb na OVS in izsledke predstavil javnosti. Tonina je ovadil tudi nekdanji član uprave AUKN Marko Golob. Tožilstvo je kasneje ovadbe zavrglo, ker da ni šlo za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.
Dodatki razburili javnost, sprožili ovadbe, a epiloga še ni
Ne le poslance, preiskovalci so v tem mandatu pod drobnogled vzeli tudi nekatere člane vlade Mira Cerarja. Sporni posli so s položaja že zelo kmalu odnesli prvega Cerarjevega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Jožefa Petroviča. Agencija za varstvo konkurence (AVK) je za družbe DZS, Mladinska knjiga trgovina in Extra Lux namreč ugotovila, da naj bi od sredine 2007 do konca leta 2012 kršile zakon o preprečevanju omejevanja konkurence pri prodaji pisarniškega materiala državnim organom. Petrovič je bil takrat zaposlen v DZS in podpisnik sporne pogodbe v imenu tega podjetja. Upravno sodišče je zadevo vrnilo AVK v ponovno odločanje, ta pa vnovičnega postopka še ni končala.
Zdaj že nekdanji minister za finance Dušan Mramor in ministrica za izobraževanje, znanost in šport, ki opravlja tekoče posle, Maja Makovec Brenčič (oba iz kvote SMC) sta se zaradi dodatkov za pripravljenost na Ekonomski fakulteti znašla v aferi, ki sodnega epiloga še ni dobila. Ministrice, naj ne bi bilo med ovadenimi v tej zadevi, Mramor, ki je bil v času spornih ravnanj dekan omenjene fakultete, pa naj bi bil po neuradnih podatkih medijev eden od štirih, ki jih je policija na SDT ovadila zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Na zahtevo SDT je Okrožno sodišče v Ljubljani uvedlo sedem sodnih preiskav zoper skupaj 18 oseb, ki pa razen ene še niso zaključene, tista že zaključena pa je v preučevanju in izdelavi tožilske odločitve, so pojasnili na SDT.
Zunanji minister in prvak DeSUS Karl Erjavec pa je bil številnih očitkov deležen zaradi prisluškovalne afere v arbitraži s Hrvaško. V volilni kampanji je bilo slišati tudi namige, da naj bi proti njemu potekala kazenska preiskava. V NPU so to v začetku posredno zanikali, ko so sporočili, da v preiskavi arbitražne prisluškovalne afere niso podali nobene kazenske ovadbe proti konkretnim vpletenim osebam, le zoper neznanega storilca zaradi suma neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja. Vendarle je Erjavca "zaradi zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, nevestnega dela v službi, izdaje tajnih podatkov in napada na neodvisnost države" kazensko ovadil Milan Balažic, ki ga je Erjavec že v prejšnjem mandatu odstavil z veleposlaniškega mesta. V zadevi državnotožilska odločitev še ni bila sprejeta, so pojasnili na tožilstvu. Balažic je podobno pred tem zaradi arbitraže ovadil tudi predsednika republike Boruta Pahorja, a je tožilstvo to ovadbo pred dnevi že zavrglo.
Pahor je bil kot nekdanji premier deležen kazenske ovadbe tudi za vlogo v investiciji v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Skupaj z ministroma v njegovi vladi za finance Francetom Križaničem in gospodarstvo Matejem Lahovnikom ga je ovadila stranka Solidarnost. Naznanilo suma kaznivega dejanja opustitve dolžnega nadzorstva je aprila letos Specializiranemu državnemu tožilstvu posredoval tudi državni zbor, ki je soglasno podprl ugotovitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ za Teš 6.
Kazenske ovadbe je zoper Pahorja in Križaniča, ki sicer kandidira na listi SD, skupaj z ovadbami zoper nekatere bančnike zaradi krivega pričanja napovedala tudi preiskovalna komisija, ki je preiskovala bančno luknjo.
Komisija, ki je preiskovala sporne nabave žilnih opornic, pa je pripravila obvestilo o naznanitvi morebitnih sumov storitev kaznivih dejanj zoper odgovorne v zdravstvenih zavodih, na tožilstvu in ministrstvu. V končnem poročilu vsem ministrom za zdravje od leta 2003 do leta 2016 očita objektivno odgovornost, zdajšnji ministrici Milojki Kolar Celarc pa subjektivno odgovornost.
Ministrstvo za zdravstvo pa je januarja 2017 vložilo ovadbo proti poslancu DeSUS Tomažu Gantarju zaradi domnevno nezakonitega podeljevanja koncesij v času, ko je bil zdravstveni minister. Aprila letos je tožilstvo to ovadbo zavrglo.
Tudi komisija, ki se je ukvarjala s preiskavo suma pranja denarja v bankah bo po napovedih njenega predsednika Janija Möderndorferja (SMC) organom pregona naznanila sume kaznivih dejanj.
Jopice in "snegec" pod drobnogledom policije
Dva poslanca sta se pod drobnogledom organov pregona znašla tudi v bolj nenavadnih primerih. Sredi preiskave se je namreč konec leta 2016 znašla poslanka SD Bojana Muršič, ki je za stranko kar iz proračuna občine Ruše naročila jopice iz flisa. Postopek se je sicer končal že v predkazenski fazi, ko je Muršičeva priznala odgovornost in vrnila škodo, ki je bila sicer le nekaj sto evrov. Mariborski tožilec je zatem umaknil zahtevo za preiskavo, sodišče v Mariboru pa je zadevo zaključilo. Muršičeva je zaradi afere odstopila z mesta podpredsednice DZ in občinske svetnice v Rušah, ne pa tudi kot poslanka.
Bivši poslanec SDS Andrej Čuš pa je bil deležen ovadbe, ker ni ovadil kolegov iz podmladka stranke, ki naj bi se drogirali. Februarja 2017 letos je namreč v javnosti zaokrožil posnetek, na katerem je videti skupino mladih in drogo, na posnetku pa je bil viden tudi Čuš. Tožilstvo je potem avgusta 2017 ovadbo Čuša zaradi opustitve ovadbe zavrglo.
Kangler se po več uspešnih pritožbah vrača v politiko
Med kandidati, ki so v zadnjih štirih letih precej časa preživeli na sodišču, pa je zagotovo tudi nekdanji mariborski župan Franc Kangler, ki bo na junijskih volitvah nastopil kot predstavnik Nove ljudske stranke Slovenije na listi Združene desnice. Kangler se je v več primerih že uspel oprati krivde. V primeru poslov pri postavljanju mariborskih radarjev, ki so Kanglerja leta 2012 tudi odnesli z županskega položaja, je tožilstvo umaknilo obtožnico, od pregona je odstopilo tudi v primeru domnevne zlorabe položaja in oškodovanja javnih sredstev pri projektu Mariborsko kulturno središče (Maks).
Pravnomočno je po tistem, ko ga je junija lani zaustavilo mariborsko višje sodišče, končan tudi postopek v zadevi ptičja hišica. V zadevi Vedeževalka je tožilstvo umaknilo obtožnico v ponovljenem sojenju po izločitvi prisluhov. Sodišče prve stopnje je kot neutemeljeno prepoznalo tožbo Specializiranega državnega tožilstva zoper Kanglerja in njegovo hčer Mašo Kangler za odvzem premoženja nezakonitega izvora, januarja pa je bil ovržen tudi primer suma podkupnine v zadevi Pohorske livade. Specializirano državno tožilstvo je sicer v obeh primerih napovedalo pritožbo.
Ljubljana, 29. maja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
