V mislih imam predvsem vpliv na oblikovanje demokratične volje s pomočjo načrtne manipulacije javnega mnenja, da pa je zadrega še večja, naj bi pri tem izdatno sodeloval tudi profesionalno izurjen aparat tuje države. Opisano početje avtorji čez lužo označujejo kot fake news, kar pri nas običajno prevajamo z izrazom lažne novice. Tako poimenovanje morda ni najbolj posrečeno, saj daje vtis, da se nanaša zgolj na medijsko poročanje, pri čemer pa gre v resnici za širši in bistveno bolj kompleksen družbeni pojav "informacijskega nereda". Zaradi obsežnosti tematike bom v tem prispevku zato skušal zgolj na kratko povzeti temeljne značilnosti lažnih novic in predstaviti nekaj predlogov, kako se spopasti s tem neželenim pojavom.
Kaj je lažna novica?
Pravno proučevanje lažnih novic se zatakne že pri sami definiciji. V predpisih trenutno ni moč zaslediti opredelitve tega pojma pa tudi normativna pravila v zvezi z lažnimi novicami so redka. To velja tako za slovenski pravni red kakor tudi za primerljive pravne sisteme. Da je celo na evropski ravni vse skupaj šele v začetni fazi, kaže ne nazadnje deklaracija Evropskega parlamenta iz junija 2017, v kateri ta Evropsko komisijo poziva, naj opravi analizo stanja in "preveri možnost zakonodajnega posega za omejitev razširjanja lažnih vsebin". Pri tem pa previdnost ni odveč. Kot namreč pravilno opozarja Tomažič, sta opredeljevanje in reguliranje lažnih novic problematična ter lahko škodljivo posežeta v demokratične vrednote, predvsem v svobodo govora.
Če skušamo za potrebe tega prispevka opredeliti lažno novico, bi lahko zapisali, da
"gre za netočno prikazovanje dejstev oziroma podajanje napačnih informacij z dajanjem vtisa, da so resnične".
Poleg netočnosti (lažnosti) informacije, ki se je mora avtor zavedati, je po mojem mnenju treba upoštevati vsaj še dva opredelitvena elementa: (i) novica mora biti razširjana v javnosti in (ii) prisoten mora biti namen zavajanja. Med lažne novice zato ne bomo šteli nehotenih (novinarskih) napak pa tudi drugih tehnik delnega uokvirjanja ali opuščanja dejstev (t. i. spinning) verjetno ne. Prav tako kaže iz nabora lažnih novic izvzeti različne potegavščine (kot so na primer prvoaprilske šale, objavljene v medijih) in objave vsebin z očitno satirično vsebino.
Kljub temu da prah dvigujejo predvsem v času volitev, pa lažne novice še zdaleč niso pojav, ki bil omejen le na predvolilno debato. Zaslediti jih je mogoče na vseh področjih družbenega življenja. Lahko gre za bolj ali manj nedolžne šale ali pa za nevarno hujskaštvo, ki se utegne končati tragično. Tudi razlogi za njihovo ustvarjanje so zelo različni, od omenjenih političnih motivov, želje po socialni afirmaciji do povsem ekonomskih vzgibov, ko se skuša promovirati določen izdelek ali s tehniko "clickbaita" povečati donosnost spletnega oglaševanja. Razbliniti pa je treba tudi mit, da so lažne novice produkt digitalne dobe, saj se v obliki različnih manipulacij ali celo histerij pojavljajo v celotni človeški zgodovini. Najdemo jih tako v srednjem veku (na primer prepričanje, da Judje žrtvujejo krščanske otroke) kakor v propagandah totalitarnih režimov 20. stoletja. Žalostna resnica ob tem je, da so lažne novice pogosto neposredna podlaga za sovražni govor.
Kje tičijo razlogi za prisotnost lažnih novic v digitalnem svetu?
Ne glede na zgodovinsko pojavnost drži ugotovitev, da so se lažne novice razmahnile prav s svetovnim spletom.
Razloge za to gre iskati predvsem v spremembi načina sprejemanja novic, ki se iz tradicionalnih medijev selijo na spletne platforme oziroma družbena omrežja, kot so na primer Facebook, Twiter in Instagram.
Slednja postajajo prava "gojišča" lažnih novic, saj po eni strani avtorjem zagotavljajo anonimnost, po drugi strani pa niso podvržena (medijski) regulaciji. Če namreč za medije veljajo izostrena pravila o uredniški odgovornosti, vsebine na spletnih platformah pogosto prispevajo kar uporabniki sami (ang. user generated content). Ponudniki platform zanje praviloma ne odgovarjajo, njihova dolžnost je omejena le na to, da po prejetem obvestilu protipravno vsebino odstranijo. Drugi razlog za prisotnost lažnih novic na spletnih platformah je možnost njihovega hitrega širjenja ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> mag. Mark Pohar: Kako se spopasti z lažnimi novicami?, ali na portalu Pravna praksa, 2018, št. 10
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
