Ustna obravnava je predvidena v sklopu 259. člena pogodbe o delovanju EU, na podlagi katerega lahko članica unije toži drugo članico na Sodišču EU zaradi kršenja prava unije. Člen, ki ga je sredi marca sprožila Slovenija zaradi kršitev prava unije, ki so posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne razsodbe, namreč določa, da dobita obe strani priložnost, da se ustno in pisno izrečeta.
Slovenija, Hrvaška in Bruselj na strokovni ravni, za zaprtimi vrati
Ustne obravnave se bodo po neuradnih informacijah udeležile delegacije strokovnjakov Slovenije, Hrvaške in Evropske komisije. Komisijo naj bi zastopali predstavniki pravne službe, Slovenijo predstavniki zunanjega ministrstva. Potekala bo za zaprtimi vrati v slovenščini, hrvaščini in angleščini.
Začetek je predviden ob 14.30. Po uvodu komisije naj bi imela vsaka stran pol ure za predstavitev stališč, nato vsaka deset minut za odgovor na stališča druge strani. Zatem naj bi imela komisija pol ure za vprašanja oziroma svoj odziv, potem vsaka stran pet minut za sklepno argumentacijo in na koncu komisija deset minut za svoj sklep. Obravnava naj bi se končala ob 16.50.
Postopkovni korak, vsebinskih premikov ni pričakovati
Pred ustno obravnavo se izpostavlja njena postopkovna narava. Slovenija in Hrvaška bosta po pričakovanjih predstavili svoja dobro znana stališča. Posebnih političnih pobud komisije se na tej strokovni obravnavi ne pričakuje. Komisija po neuradnih navedbah sicer tudi doslej ni še ničesar predlagala, ne uradno ne neuradno.
Komisija je pred tedni ob najavi datuma ustne obravnave Hrvaško pozvala tudi k pisnemu odgovoru na slovensko pismo, ki ga je Zagreb posredoval v roku, 17. aprila. Hrvaški odgovor, ki naj bi brez prilog štel okoli petnajst strani, je komisija nato posredovala tudi Sloveniji.
V hrvaškem odgovoru po neuradnih navedbah ni presenečenj. Njegovo bistvo naj bi bil znan hrvaški argument, da Hrvaška ne krši prava EU in da tako unija pri tem vprašanju nima pristojnosti.
To sicer ni povsem skladno s preteklimi izjavami hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, ki je 22. junija lani ob robu vrha EU v Bruslju ocenil, da je arbitraža za Hrvaško sicer dvostransko vprašanje in vprašanje mednarodnega prava, ki pa je morda v nekaterih manjših vidikih lahko povezano z acquisom, na primer pri ribištvu.
Vsebina slovenskega pisma za zdaj ostaja zaupne narave. Po doslej razkritih informacijah naj bi vključevalo povsem konkretne kršitve prava unije zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne sodbe, na primer kršitve načel pravne države, onemogočanje izvajanja prava unije Sloveniji ter kršitve schengenskih in skupnih ribiških pravil.
V komisiji si želijo politične rešitve "znotraj družine". Pred tedni so ob najavi ustne obravnave izpostavili, da je "pomembno ostati v skladu s črko in duhom 259. člena, ki je priložnost za naslovitev pravnih sporov znotraj družine". Izpostavili so tudi, da bo obravnava prvi postopkovni korak, od katerega bodo odvisni nadaljnji koraki.
Ključno vprašanje odziv doslej pasivnega Bruslja
Ključno vprašanje je torej, kaj bo po obravnavi storila komisija. Za zdaj ni jasno, ali je mogoče njen odziv pričakovati že takoj po obravnavi v sredo ali šele pozneje. Komisija ima v skladu z 259. členom tri mesece časa, da poda svoje mnenje. Ni pa nujno, da to stori. Tudi če mnenja ne bo podala, bo po neuradnih navedbah predvidoma to sporočila v dopisu obema stranema.
Komisija s svojimi tako uradnimi kot neuradnimi odzivi že ves čas vzbuja občutek, da se s slovensko-hrvaškim sporom preprosto noče ukvarjati, tako da po dosedanjih signalih od nje niti v prihodnje ni pričakovati veliko. Šef komisije Jean-Claude Juncker je pred časom dejal celo, da to vprašanje nikogar ne zanima in da nihče ne ve, za kaj sploh gre.
Pravna služba komisije je sicer po javno objavljenem julijskem zapisniku razprave kolegija o arbitražni odločbi potrdila povezavo med arbitražno odločbo in pravnim redom EU. Komisija je takoj po razglasitvi arbitražne razsodbe obe strani tudi pozvala k njeni uresničitvi. Vseskozi tudi ponuja svoje posredovanje, a kakšnih konkretnih dejanj doslej ni bilo.
Kljub vztrajnemu hrvaškemu zavračanju poziva k uresničitvi arbitražne razsodbe v komisiji, katere vodstvo je iz iste evropske politične družine kot Plenković, za zdaj niso storili ničesar. Kot zgled za rešitev izpostavljajo primer Almaraz, spor Španije in Portugalske o jedrskih odpadkih, rešen ob Junckerjevem posredovanju, čeprav v tem primeru ni bilo nikakršne sodbe.
Vprašanje 273. člena
Predsednik Sodišča EU Koen Lenaerts je sicer pred nekaj dnevi v Bruslju kot možnost ravnanja v primeru arbitraže izpostavil 273. člen PDEU, ki predvideva, da članici spor sodišču predložita sporazumno, in pokriva zadeve, ki v strogem smislu niso pravo EU, a so pomembne za unijo v širšem kontekstu.
Ta možnost se Sloveniji po neuradnih navedbah zdi neizvedljiva, saj da ni pričakovati hrvaškega soglasja za ta korak, ker vse kaže, da Hrvaški ni v interesu, da pride spor na sodišče.
Bruselj, 29. aprila (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
