Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   Preglej komentarje članka *  

V središču

16.4.2018

Volitve bodo prinesle menjavo v vrhu zakonodajne in izvršilne veje oblasti

Volivci bodo 3. junija izbirali novo sestavo državnega zbora, ki je v Sloveniji najvišji predstavniški in zakonodajni organ. Med drugim je pristojen tudi za izvolitev vlade, ki predstavlja izvršilno oblast in je najvišji organ državne uprave.

Osnovna naloga DZ je opravljanje zakonodajne funkcije oblasti, v okviru katere poslanci sprejemajo najpomembnejše pravne akte države. Poleg tega DZ opravlja volilno in nadzorno funkcijo.

V zakonodajno funkcijo sodi sprejemanje sprememb ustave, zakonov in drugih aktov, med njimi državnega proračuna, ter ratificiranje mednarodnih pogodb. Prav tako je v pristojnosti DZ razpisovanje referendumov.

Prav tako DZ voli, imenuje in razrešuje najpomembnejše nosilce funkcij v državi. Med drugim je pristojen za izvolitev predsednika vlade in ministrov, ustavnih sodnikov, guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic in člane računskega sodišča.

Poslanci imajo tudi nadzorno funkcijo; tako lahko odločajo o zaupnici ali nezaupnici vladi ter ustavni obtožbi predsednika republike, vlade ali ministrov. Odrejajo parlamentarne preiskave ter postavljajo poslanska vprašanja vladi.

DZ sestavlja 90 poslancev: 88 jih je izvoljenih na splošnih volitvah, po enega pa izvolijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti. Svoje delo opravljajo na plenarnih sejah in na sejah delovnih teles. Delo DZ vodi predsednik, ki ga poslanci izvolijo na konstitutivni seji z večino glasov vseh poslancev. Pri delu mu pomagajo največ trije podpredsedniki.

Poslanci svojo poslansko funkcijo opravljajo poklicno, zaradi česar ne smejo opravljati funkcij ali dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo poslanca. Med njimi je denimo županska.

Na plačni lestvici so poslanci uvrščeni od 55. do 62. plačnega razreda, kar pomeni, da na mesec zaslužijo med 3661 in 4817 evri osnovne bruto plače. Predsednik DZ pa je uvrščen v najvišji, 65. plačni razred in mu pripada plača v višini 5419 evrov bruto.

Poleg tega so poslanci upravičeni do povračil stroškov za prevoz, prehrano in izobraževanje, na voljo pa so jim tudi službena stanovanja. Prav tako poslanci prejemajo mesečni pavšal za pokrivanje stroškov pri delu v volilni enoti; ta znaša med 500 in 800 evri. Še 180 evrov pa dobijo za delovanje poslanske pisarne.

Tudi po prenehanju mandata imajo nekdanji poslanci pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov zadnje plače, in sicer največ pol leta.

Pri delu poslancem pomaga približno 350 zaposlenih v državnem zboru.

Število vladnih resorjev odvisno od vsakokratne vlade

Državni zbor je pristojen tudi za izvolitev predsednika vlade in ministrov. Postopki za oblikovanje nove vlade stečejo po konstituiranju državnega zbora, saj ima predsednik države 30 dni časa, da po posvetu s poslanskimi skupinami, državnemu zboru predlagati kandidata za predsednika vlade. Praviloma je to predsednik stranke, ki je na volitvah dobila relativno večino.

Ko je predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov. Ti pogosto prihajajo iz vrst novoizvoljenih poslancev, a jim, če so izvoljeni za ministre, ni treba odstopiti s poslanske funkcije, pač pa jim ta miruje.

Ker se v Sloveniji poslance voli po proporcionalnem sistemu, je vlada, ki jo sestavi mandatar, praviloma koalicijska. Od koalicijskih pogajanj je odvisno tudi, koliko in katere resorje bo imela posamezna vlada. Resorje, ki jih bo imela, vsakokratna vlada določi z zakonom o vladi.

Dosedanje vlade so imele različno število resorjev, aktualno vlado denimo sestavlja 14 ministrstev, ima pa tudi dva ministra brez resorja.

Vlada je sicer organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave. Opravlja politično izvršilno in upravno funkcijo. Pristojna je za izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejema državni zbor. Prav tako določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države. Kot najvišji organ državne uprave vlada izdaja predpise in sprejema pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe.

Državnemu zboru vlada predlaga v sprejem zakone, državni proračun, nacionalne programe in druge akte.

Ljubljana, 16. aprila (STA)

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnji članki

2018

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober