Zadeva se nanaša na tri ruske aktiviste za pravice gejev, ki so protestirali proti ruski zakonodaji, ki prepoveduje javno predstavljanje homoseksualnega stila življenja. Protestirali so proti določbam, uvedenim v letu 2013, ki javno predstavljanje netradicionalnega stila življenja opredeljujejo kot prekršek in s tem omogočajo državnim oblastem, da kaznujejo vsakršno obliko aktivizma za pravice gejev.
V letih 2003, 2006 in na državni ravni leta 2013 je Rusija postopoma uvedla zakonodajo, ki je prepovedala "propagando" homoseksualnosti. V praksi je to pomenilo, da je bilo dejansko prepovedano kakršnokoli javno omenjanje istospolnosti. Natančneje, v zakonodaji je pisalo, da je prepovedano vsako javno predstavljanje ali spodbujanje netradicionalnih spolnih odnosov z namenom zaščite mladoletnikov pred tem, da bi si ustvarili "izkrivljeno predstavo o enakosti tradicionalnih in netradicionalnih spolnih odnosov".
Pritožniki Nikolay Bayev, Aleksey Kiselev in Nikolay Alekseyev so trije ruski državljani, aktivisti za pravice gejev. Med letoma 2009 in 2012 so večkrat organizirali demonstracije, najprej pred srednjo šolo v mestu Rjazan, nato pred otroško knjižnico v Arhangelsku in nazadnje pred upravno enoto v Sankt Peterburgu. Na svojih plakatih so nosili slogane, da je istospolnost naravna in da ni perverzna. Ruske oblasti so jih kaznovale s prekrški, na kar so se pritožniki neuspešno pritožili.
Pritožniki so se nato obrnili na rusko ustavno sodišče, pred katerim so zatrjevali, da zakonodaja ni skladna z ustavo, predvsem z načeli svobode izražanja in enake obravnave. Rusko ustavno sodišče je ugotovilo, da je bila zakonska prepoved upravičena na podlagi varovanja javne morale in mladoletnikov.
V pritožbi, naslovljeni na ESČP, so pritožniki zatrjevali kršitev 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki vsebuje svobodo govora, ter v skladu z 10. členom tudi kršitev 14. člena EKČP, ki prepoveduje diskriminacijo. Po mnenju pritožnikov je kršitev nastopila zato, ker je ruska zakonodaja aktivno preprečevala javni govor na temo istospolne identitete, pravic istospolnih in njihovega socialnega statusa. V pritožbi so izpostavili dejstvo, da prepoved močno vpliva na njihovo vsakodnevno življenje, saj jih sili k skrivanju svoje spolne usmerjenosti v javnosti in v prisotnosti mladoletnikov.
ESČP je najprej obravnavalo kršitev 10. člena, ki varuje svobodo govora. Pri tem se je osredotočilo na to, ali je bila predmetna zakonodaja nujna za zaščito mladoletnikov. Čeprav je ruska vlada trdila, da je omejitev javne razprave o pravicah skupnosti LGBT upravičena na podlagi varovanja javne morale, je ESČP ta argument zavrglo in poudarilo, da sama javna razprava ne bo izkoreninila tradicionalnih ruskih vrednot, sploh pa ne bo ogrozila razvoja mladoletnikov. ESČP je ob tem poudarilo, da kategorično zavrača vsako politiko, ki stigmatizira istospolno skupnost ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Lena Šutanovac: Javno predstavljanje istospolnega načina življenja, ali na portalu Pravna praksa, 2018, št. 9.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.