Furlan se je v intervjuju spomnil začetkov, ko se "vsi niso strinjali s formiranjem SDT kot samostojnega tožilstva", a so ga uspeli kadrovsko stabilizirati in doseči dobre rezultate predvsem na področju gospodarskega kriminala in korupcije. "Imamo zelo ugoden odstotek obsodilnih sodb, v povprečju več kot 80 odstotkov, uspešni smo pri doseganju denarnih kazni in na področju odvzema premoženja nezakonitega izvora," je navedel.
Prihodnost bo po njegovih besedah zahtevala še večjo specializacijo za najzahtevnejše primere. Ob tem bi okrožnim tožilstvom po njegovih besedah lahko prepustili denimo kazniva dejanja oškodovanja upnikov, manjših zlorab, manj obsežne primere davčnih utaj, pa tudi del kaznivih dejanj s področja organiziranega kriminala.
Specializirani tožilci pa bi se pri organiziranem kriminalu morali osredotočiti predvsem na trgovino z ljudmi, spravljanje v suženjsko razmerje, terorizem in financiranje terorizma, torej na tista kazniva dejanja, kjer sodna praksa še ni vzpostavljena.
Furlan se zaveda, da bodo verjetno naleteli na nasprotovanje drugih tožilstev. Zato je po njegovem mnenju treba k temu pristopiti postopno, tehtno in z vidika širšega interesa kazenskega postopka.
Ob očitkih, da SDT jemlje najboljši kader ljubljanskemu okrožnemu tožilstvu, pa je Furlan poudaril, da je treba "presekati to ozko gledanje". Poleg tega se da izgubo tožilca nadomestiti s prerazporeditvami. "Danes ne bi smel biti več noben problem, da se nekdo iz Kopra ali Novega mesta enkrat na teden pripelje na obravnavo v Ljubljano. Za tožilca bi bilo to celo dobro, ker bi dobil neko širino," je prepričan.
Tudi začasnost dodelitve tožilcev na SDT se Furlanu zdi ustrezna. "Pretok ljudi, informacij in znanja je potreben. Poleg tega so naši primeri težji, bolj stresni, zaradi tega včasih trpi družinsko življenje. Ko človek oddela svoj mandat, naj ima možnost vrnitve na prejšnje delovno mesto," je dodal.
O tem, zakaj se na tokratni razpis za vodjo SDT razen njega ni prijavil nihče, Furlan ni želel špekulirati. "Res pa je to mesto izpostavljeno in tudi to je verjetno razlog, da je manj privlačno," je ocenil.
Tudi sam je "na udaru". Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume korupcije pri nakupu žilnih opornic za slovenske bolnišnice, je organom pregona med drugim predlagala, naj pod drobnogled vzamejo tudi Furlana, ki je sorodstveno povezan z lastniki podjetja, ki je žilne opornice dobavljalo šempetrski bolnišnici. Furlan to potezo razume kot obliko pritiska in zastraševanja. "Ne vem, česa me obtožujejo. Vem pa, da nisem sprejel nobene podkupnine, da sem vedno delal zakonito in vse te očitke najostreje zavračam," je dejal.
Poudaril je, da "so poskusi vplivanja politike na tožilstvo od nekdaj bili". "Dokler gre vmešavanje politike v smeri podpore tožilstvu ali oblikovanja razmer, ki omogočajo uspešen pregon kaznivih dejanj, je to v redu. Tudi kritika je na mestu, sploh če pokaže rešitve problemov. A večkrat se srečujemo z diskvalifikacijami, diskreditacijami, tudi grožnjami. Prav zato menim, da je zelo pomembno, da tožilci ostanejo pri svojih odločitvah samostojni, vezani zgolj na ustavo in zakon, pri grožnjah pa se ne smejo ustrašiti, četudi jih je treba jemati resno," je opozoril.
Do SDT je kritičen tudi minister za pravosodje Goran Klemenčič, ker da postopki pregona bančnega kriminala potekajo prepočasi. Furlan se strinja, a dodaja številke: "Vložili smo zahteve za preiskavo zoper 97 oseb, od tega je 70 bančnikov. Obtožbe smo vložili zoper 45 oseb, od tega 24 bančnikov. Obsodbe smo dosegli zoper osem oseb, od tega pet bančnikov, tri so že pravnomočne."
Izpostavil je še, da so zavrgli manj kot 10 odstotkov bančnih ovadb, ki jih je podala policija, medtem ko je povprečje zavrženih ovadb v Sloveniji med 60 in 70 odstotkov. "Celo več, v določenih zadevah, ki jih je policija končala s poročilom, so tožilci zahtevali preiskavo ali dopolnitev. Tu je bilo narejenega veliko dela," je zatrdil.
So pa postopki počasni. Sodna preiskava naj bi se po zakonu o kazenskem postopku končala v šestih mesecih, a v bančnih zadevah sodišče potrebuje približno 11 mesecev, da uvede preiskavo, ta pa nato traja vsaj dve leti. Tako ostaja zagovornik zakonskih sprememb, tudi ukinitve sodne preiskave. "Jaz bi bil še bolj radikalen, kot je bil predlog ministrstva za spremembe zakona o kazenskem postopku. Je pa res, da ta zajema različne deležnike. In nekateri so v predlogu videli izgubo relativno dobrega položaja, tudi finančnega, drugi nove naloge in so se spraševali, ali jim bodo kos. A na koncu je bila politika tista, ki ni sprejela sprememb zakona," je izpostavil.
Ostaja tudi zagovornik ustanovitve enega specializiranega sodišča. Ob tem pa je izpostavil, da je bilo prav sodstvo, ki sicer opozarja na preobremenjenost, tisto, ki je imelo največ pomislekov o tej ideji.
Postopke po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora pa zavira kar 24 ustavnih pritožb in pobud za ustavno presojo zakonodaje. Kot je navedel Furlan, so specializirani tožilci vložili 23 tožb, izdanih je devet sodb, uvedenih je več kot 40 finančnih preiskav.
Eno od orodij tožilstva je tudi možnost sklenitve sporazuma o priznanju krivde. Očitki, da so se s tem obdolženci v nekaterih primerih izognili zasluženim višjim kaznim, so po prepričanju Furlana neupravičeni. "Krivda je vedno individualna in prav tako sankcija. A vsak sporazum o priznanju krivde na koncu potrdi sodišče, kar jamči, da se podobni primeri presojajo podobno," je poudaril.
Med bolj izpostavljenimi so postopki proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Ti po Furlanovih besedah tečejo nemoteno, z izjemo padle zadeve Farmacevtka. Tožilka Blanka Žgajnar, ki je vodila primer, sicer še uživa njegovo zaupanje.
Odločitev sodišča, ki je v nasprotju s prepričanjem tožilstva sklenilo, da se morajo prisluhi Jankoviću uničiti, je spremenila sodno prakso pri odločanju o dopustnih rokih za uporabo prisluhov v kazenskem postopku. Da ta ne bi obveljala, bo vrhovno tožilstvo po Furlanovih napovedih vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti v tem primeru. A sodba bo le ugotovitvena in ne more biti v Jankovićevo škodo.
Če bo obveljalo, da mora tožilec v dveh letih po zaključku izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov začeti kazenski pregon, pa bo to tožilcem povzročilo težave. "Ne le pri gospodarskem kriminalu. V Sloveniji imamo okrog 30 nepreiskanih umorov, pogrešanih oseb ... Tudi v teh primerih predvidevam, da se v določeni fazi lahko uporabi kakšen prikriti ukrep, vendar lahko preiskave trajajo več let," je dejal.
Ljubljana, 10. aprila (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
