V času vse močnejšega vdiranja "novih tehnologij", zlasti socialnih omrežij in spletnih brskalnikov, v vse pore sodobne družbe pa se zastavlja vprašanje, kako se lahko kot potrošniki branimo pred vse večjim (tudi nezakonitim) izkoriščanjem osebnih podatkov, pa čeprav jih premnogi izmed nas prepogosto razkrivajo (objavljajo) prostovoljno, predvsem pa brez treznega premisleka. Res potrebujemo sodne postopke, da bi preprečili nadaljnje zlorabe? In če ja, ali je po pravu Unije na tem področju v luči (bruseljske) Uredbe št. 44/2001 (že) možna kolektivna tožba? In končno, ali sodno varstvo statusa potrošnika izgubimo že s tem, da o določenem poslu preveč vemo, to znanje pa nato tudi občasno tržimo? Povedano drugače: saga o Maximilianu (Maxu) Schremsu se nadaljuje ...
Maximilian Schrems proti Facebook Ireland Limited (C-498/16), 25. januar 2018
Max Schrems, avstrijski državljan, pravnik, specializiran za področje informacijske tehnologije, zasebnosti in seveda varstva (osebnih) podatkov, že od leta 2008 uporablja družbeno omrežje Facebook. Sprva je to omrežje uporabljal izključno v zasebne namene, in sicer pod psevdonimom. Od leta 2010 pa račun na Facebooku uporablja pod svojim resničnim imenom, a zapisanim v cirilici, kar otežuje poimensko iskanje, in sicer (spet) za zasebno uporabo, tj. nalaganje fotografij, objavljanje "iskric" in "prebliskov" ter rabo klepetalnice "Messenger". Na Facebooku ima približno 250 "prijateljev".
Schrems pa si je leta 2011 dodatno omislil še Facebookovo stran, ki jo je registriral in ustvaril, da bi prek nje spletne uporabnike obveščal o poteku svojih pravnih postopkov zoper družbo Facebook Ireland (FI), predavanjih, udeležbah na okroglih mizah in medijskih nastopih ter tudi da bi prek nje pozival k zbiranju sredstev in oglaševal svoje knjige. Schrems je tako od leta 2011 pri irskem varuhu osebnih podatkov vložil kar 23 pritožb zoper dejavnost družbe FI, od katerih je ena privedla do razglasitve ničnosti odločbe Evropske komisije "Safe Harbor (varni pristan)" pred Sodiščem (EU).
Schrems je na temo odločitve "varni pristan" objavil dve knjigi, predaval (tudi odplačno), registriral več spletnih domen (namenjenih blogom, spletnim peticijam, t. i. crowdfundingu (množično financiranje) za namen nadaljnjega vodenja in financiranja sodnih postopkov proti družbi FI) in prejel vrsto nagrad. Končno je ustanovil še posebno društvo, namenjeno uveljavljanju pravice do varstva podatkov. S svojimi medijsko odmevnimi aktivnostmi stremi k temu, da se ustvari pritisk na družbo FI, saj je bil že omenjeni sodni postopek predmet številnih objav na mednarodnih radijskih in televizijskih postajah, o zadevi pa je bilo objavljeno skoraj 200 člankov, vključno s spletnimi objavami.
V obravnavanem postopku Schrems v svojem in v imenu še sedmih sotožnikov zatrjuje, da je ta družba storila več kršitev tako avstrijskega kot irskega zakona o varstvu podatkov, s tem pa tudi direktive o varstvu osebnih podatkov. Zato je pri pristojnem avstrijskem sodišču zoper to družbo vložil tožbo, s katero vtožuje naslednje. Najprej ugotovitev (glede statusa družbe FI kot izvajalca storitev in njene dolžnosti ravnanja v skladu z navodili; glede njenega statusa kot nadzornika, če se obdelava osebnih podatkov opravlja za lastne namene, in glede neveljavnosti pogodbenih klavzul); opustitev (glede uporabe osebnih podatkov uporabnikov); razkritje (uporabe teh podatkov); predložitev finančnih poročil in odškodninski zahtevek (v zvezi s prilagoditvijo pogodbenih pogojev, odškodnino in neupravičeno obogatitvijo).
Po Schremsovi spletni objavi mu je več kot 25.000 oseb prek enega od spletnih mest, ki jih je registriral, odstopilo svoje zahtevke proti družbi FI. V postopek pred avstrijskim sodiščem je bilo vključenih sedem zahtevkov, ki so jih Schremsu odstopili potrošniki s stalnim prebivališčem v Avstriji, Nemčiji in Indiji. Schrems je menil, da je avstrijsko sodišče pristojno za obravnavo zahtevkov vseh osmih strank na podlagi člena 16(1) uredbe, s čimer pa se družba FI seveda ni strinjala. Še več, odrekala mu je celo status potrošnika, in sicer zaradi njegove pridobitne dejavnosti, ki jo opravlja tudi s pomočjo spletne platforme te družbe. Temu razlogovanju je avstrijsko prvostopenjsko sodišče pritrdilo in tožbo zavrglo, češ da Schrems omrežje Facebook uporablja tudi za poklicne namene, zaradi česar ne more uveljaviti pristojnosti za potrošnike. Sodišče je menilo tudi, da pristojnost za potrošnike, ki velja za odstopnike, ne preide na prevzemnika.
Sledila je pritožba, s katero je bil Schrems delno uspešen, saj je sodišče sprejelo zahtevke, povezane s pogodbo, ki sta jo osebno sklenila Schrems in družba FI. Pritožbo pa je zavrnilo v delu, v katerem se je nanašala na odstopljene zahtevke, in sicer z obrazložitvijo, da pristojnost za potrošnike zajema zgolj Schremsa glede njegovih lastnih zahtevkov. Sledili sta revizija na tamkajšnje vrhovno sodišče in kaj kmalu tudi pot v Luksemburg ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Zoran Skubic: Tudi TI lahko pred domačim sodiščem tožiš Facebook zaradi kršitve zasebnosti, ali na portalu Pravna praksa, 2018, št. 7-8.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.