Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   Preglej komentarje članka *  

V središču

13.3.2018

Prehuda zmaga?

Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-64/14 z dne 12. oktobra 2017 odločilo, da sta 152. in 156.a člen Zakona o graditvi objektov neustavna, in zakonodajalcu naložilo, da neustavnost odpravi v enem letu. Odločitev izhaja iz primera rušenja edinega doma pripadniku romske manjšine iz nelegalnega romskega naselja Dobruška vas 35 v Škocjanu, v katerem je v subsidiarnem upravnem sporu zaradi kršitev človekovih pravic Upravno sodišče RS z zahtevo za presojo ustavnosti k odločanju pritegnilo Ustavno sodišče RS.
Ustavno sodišče je v primeru prepoznalo širši sistemski problem posega države v dom, zasebnost in družinsko življenje, zato je odločitev apliciralo na celoten sistem izvrševanja odločb o rušenju črnih gradenj, ker ni dovoljšnjih (sodnih) varovalk za preprečitev posega izvršilnih postopkov v človekove pravice. Na žalost prva analiza kaže, da bodo ob tej zmagi najverjetneje najkrajšo potegnili prav pripadniki romske manjšine - ki so to pomembno zmago izborili za vse državljane.

Odločitev Ustavnega sodišča je konec neke zgodbe, ki se je pričela tam nekje leta 2012 ali 2013. V nekaj stavkih jo lahko poljudno povzamemo kot zgodbo posameznika, živečega v nelegalnem romskem naselju Dobruška vas 35 v do drugih etničnih skupnosti tolerantni občini Škocjan na jugovzhodu države. Prostorski načrti prav na območjih obeh nelegalnih romskih naseljih predvidevajo poslovno cono - kakšno presenečenje. Vse je potekalo brez obveščanja manjšine ali premisleka, kaj se bo godilo z okoli 300 Romi, in po popolnoma neučinkovitih pritožbah in posredovanjih na vse štiri strani sveta so se pričele sodne poti, ki smo jih več ali manj upravljali v Amnesty International Slovenije.

Na rešitev čakajo še pravda za dostop Romov iz Ribnice do električnega omrežja, ki se razpleta na Višjem sodišču v Ljubljani, ter seveda pritožbi romskih družin iz Ribnice in Škocjana zaradi dostopa do vode (pravilneje: zaradi kršitev pravic iz spektra 8. člena EKČP) pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Prav tako se bo na višjem sodišču razpletalo vprašanje, ali je mogoče pripadnike romske manjšine obsoditi za kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine, če je naselje pred več desetletji (protipravno) ustanovila in tolerirala tedanja lokalna oblast, danes pa bi tej oblasti tam prijala poslovna cona - primer Dobruške vasi 41 v Škocjanu. Za pravnika - nadvse dragoceno področje dela!

Splošni vidik

O odločitvi je bilo prelito veliko medijskega črnila, tudi v tej reviji je bil povzetek že objavljen, zato se z vsebino bralec zlahka seznani sam. Dovolj bodi, če poudarimo, da je Ustavno sodišče kot ključni vidik neustavnosti prepoznalo odsotnost sodnih varovalk v fazi izvršitve odločb rušenja črnih gradenj, kar dejansko pomeni, da ni nadzora nad vsebino odločitev izvršilne veje oblasti. Ustavno sodišče torej ni "legaliziralo" črnih gradenj, ravno nasprotno, poudarilo je, da je nujno vzpostaviti varovalne mehanizme, da golo formalno (črkobralsko) izvrševanje upravnih odločb s strani upravnih organov (inšpekcijskih služb) ne bi vodilo v kršitve človekovih pravic, ki izhajajo iz spektra 8. člena ESČP. Sam rad povzamem sporočila po domače, sem le s kmetov doma:

ne moremo rušiti edinega doma družini samo zato, ker je bajta črna gradnja.

Treba je upoštevati specifike (romske manjšine, izobraževanja otrok ipd.) in preprečiti prisilne izselitve - teh varovalk v (inšpekcijskih) postopkih doslej ni bilo in jih bo treba urediti (prek sodne poti oziroma v zakonodaji).

Ustavno sodišče je v dejanskem stanju prepoznalo širši sistemski problem (širši od položaja romske manjšine), ki ga bo moral zakonodajalec urediti. Nova pravna pravila bodo morala nasloviti izzive črnograditeljstva, revščine in socialne izključenosti, prepovedati prisilne izselitve, regulirati oblastne ukrepe in dolžnosti socialnih služb pri rušenju edinega doma nekega posameznika - in seveda preprečiti zlorabo pravnih pravil (javno izpostavljeni primeri črnograditeljstva elite). Ukrepi bodo morali tudi odgovoriti na vprašanja, kaj je z lastninsko pravico v primerih gradnje na tujem zemljišču ter kako točno bodo ta in številna druga razmerja urejena (odškodnina, razlastitev, financiranje razselitev, davčna izjema, opustitev nadomestila za degradacijo in uzurpacijo zemljišča v primerih socialno ogroženih?).

Splošni vidik bo - seveda - urejal splošni zakon, najverjetneje novela Gradbenega zakona, v okviru tega prispevka pa - do objave osnutka besedila - o teh vidikih ne moremo ugibati. Edini splošni vidik, ki bi ga še enkrat rad poudaril, je, da pravo človekovih pravic ne nasprotuje težnjam države po omejevanju in nadziranju črnih gradenj.

Drugi splošni vidik - prisilne izselitve

Prisilne izselitve (ang. forced evictions) doslej v domačem pravnem redu niso bile pravno urejene, pri čemer prisilnih izselitev ne smemo enačiti z deložacijami. Zahteva za prepoved prisilnih izselitev nikakor ne pomeni, da deložacije ali izvršbe na nepremičnine same po sebi niso mogoče. Prisilna izselitev je odstranitev ljudi iz njihovih domov proti njihovi volji, ko je ta odstranitev izvedena brez pravne zaščite ali drugih varovalk. Po ustaljenih pravnih standardih je treba za preprečitev prisilnih izselitev vedno preučiti vse druge možne alternative, izpeljati celovito posvetovanje s prizadetimi skupnostmi ali posamezniki in izpeljati ustrezne postopke, ki zagotavljajo zaščito.

Visoki komisar ZN za človekove pravice zastopa stališče, da so prisilne izselitve kršitev človekovih pravic. Največkrat prizadenejo revne ljudi na robu družbe, pri čemer so posledice katastrofalne: ljudje izgubijo osebno lastnino, pretrgajo se njihove socialne vezi, izgubijo dostop do šol in so še dodatno marginalizirani. Običajno pri najbolj marginaliziranih prisilna izselitev vodi v še slabše bivalne razmere ali celo brezdomnost ...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Blaž Kovač: Prehuda zmaga?, ali na portalu Pravna praksa, 2018, št. 5.

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnji članki

2018

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober