Načeloma je treba razlikovati med imuniteto tuje države oziroma mednarodne organizacije, osebno imuniteto (na primer diplomata ali šefa tuje države (exemption)) in eksteritorialnostjo (se pravi prostorsko imuniteto, na primer veleposlaništva). Nosilci imunitet v Sloveniji so tuje države in mednarodne organizacije; slednje samo, če je Slovenija članica te mednarodne organizacije.
Tuje države v sporih pred slovenskimi sodišči
Toda civilni spori z mednarodnimi organizacijami in tujimi državami so pogosti. Lahko gre že za preprosto vprašanje, ali ima veleposlaništvo tuje države imuniteto v delovnem sporu, v katerem lokalni uslužbenec toži na primer zaradi neplačila nadur. Ali lahko v takem primeru Delovno in socialno sodišče v Ljubljani izda začasno oziroma predhodno odredbo? Kako je z mednarodnimi organizacijami? Brez analize pravnih sredstev in postopkov v delovnih in uslužbenskih sporih znotraj teh organizacij lahko navedem, da sodišča v Belgiji, Švici in Italiji ne priznavajo sodne imunitete mednarodnim organizacijam v delovnih sporih.
Dve vrsti imunitet
A zakaj je treba za začasne in predhodne odredbe posebej analizirati imuniteto tuje države? Lahko bi trdili, da se imuniteta "nanaša na sodni postopek kot tak, država v tem postopku izvršuje svojo pristojnost (s starim izrazom facultas iurisdictionis) nad eksteritorialno osebo oziroma osebo, ki je izvzeta iz pristojnosti nacionalnih sodišč, saj je pravna ureditev imunitet v bistvu postopkovne narave. Ureja izvrševanje pristojnosti glede posebnega ravnanja in je torej popolnoma ločena od materialnega prava". Toda v mednarodnem pravu se tako pri državah kot pri mednarodnih organizacijah razlikuje med sodno imuniteto (torej imuniteto pred meritornimi kognicijskimi postopki, ang. immunity of jurisdiction, fra. l''immunité de juridiction) in imuniteto pred izvršbo (ang. immunity from enforcement, fra. l''immunité d''exécution), ki obsega tako izvršbo v izterjavo kot izvršbo v zavarovanje, se pravi vsaj predhodne odredbe.
To razlikovanje poznamo tudi v Sloveniji, saj se sodna imuniteta ureja po mednarodnem običajnem pravu, izvršilna imuniteta pa je urejena v pozitivnem pravu v 14. členu ZIZ. V našem pravnem redu je tudi imuniteta pred vročanjem sodnih pisanj del imunitete države. Ker je vročanje po našem lex fori oblastven akt, se imuniteta pred vročanjem obravnava, kot da bi šlo za izvršilno imuniteto.
Vprašanje, ki se postavlja v zvezi s tem, je, ali so začasne in predhodne odredbe kot del začasnih ukrepov v Sloveniji v primeru spora s tujo državo ali mednarodno organizacijo del izvršbe (v zavarovanje) na premoženje tuje države ali pa so samo sredstva, ki se jih sprejema v kognicijskem postopku zaradi zavarovanja stanja. Od odgovora na to vprašanje je odvisen tip imunitete, saj nista oba tipa imunitete vsebinsko enaka. Imuniteta države je generičen pojem (genus proximum), ki zajema dve specifični obliki, in sicer sodno imuniteto in izvršilno imuniteto. Pravna teorija enači izvršilno imuniteto in imuniteto v primeru začasne oziroma predhodne odredbe. Težava se pojavi pri ukrepih zavarovanja, ki določajo na primer nastanek prisilne zastavne pravice kot pri naši izvršbi v zavarovanje (predhodna odredba). V takem primeru tudi odpoved sodni imuniteti, ki je omogočala izvedbo kognicijskega postopka, ne more utemeljiti sprejetja predhodne odredbe ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Jorg Sladič: Imuniteta tujih držav, mednarodnih organizacij ter začasne in predhodne odredbe; ali na portalu Pravna praksa, 2017, št. 47
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
